Na 23. bogračiadi le 15 ekip z veliko predvolilnega naboja - Jevškovi in Židanovi SD na 2. mestu

Bogračiada MSMinulo soboto, ko je na dvorišču hotela Diana v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, že triindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju, je bilo zraven, med lepim številom obiskovalcev in gostov, tudi kar nekaj znanih osebnosti. To niti ne preseneča ob dejstvu, da se bližajo volitve v Evropski parlament in številni kandidati so se želeli predstaviti prekmurskim in prleškim volivcem. Bograč sicer ima v Prekmurju prav posebno mesto, saj je zasidran v tamkajšnjo kulturno-zgodovinsko dediščino, zlasti kulinariko, in kuharske prireditve vedno znova privabljajo kuharje in pokuševalce.

Najboljši bograč so skuhale „Sončnice

Srečalo se je 70 pripadnikov rodbine Steyer z Apaškega polja

Srečanje SteyerVinogradniško posestvo Steyer ali Hišo dišečih tramincev iz Plitvice pri Gornji Radgoni je v preteklosti, predvsem zaradi vrhunskih vin in odlične kulinarike, obiskalo veliko, na stotine in tisoče zlasti ljubiteljev vrhunske kapljice, ne le iz Slovenije, temveč praktično z vseh celin, a gotovo nikoli pred minulo soboto, na čudovitem posestvu, hkrati ni bilo toliko pripadnikov rodbine Steyer. V organizaciji treh sorodnikov, gostitelja Danila Steyerja, apaškega župana, dr. Andreja Steyerja in Ericha Steyerja iz sosednje Avstrije, jih je namreč na 3. bienalno srečanje prišlo okoli 70, od blizu in daleč, največ iz Apaške doline, pa tudi iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga. Med njimi je bila najstarejša Otilija (Steyer) Gungl, rojena 13.12.1928 in najmlajša Ana Stejer, rojena, 9.6.2016.

Steyerji živijo na vseh koncih sveta

Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Nekoč „Metuljček", danes „Prestiž – caffe & grill"

Prestiž GederovciGotovo ni veliko Prekmurcev in gostov iz drugih delov Slovenije, ki so se kdaj peljali čez Avstrijo v Mursko Soboto, in se ne spomnijo Gostilne „Metuljček", tik ob kmetijski zadrugi in krožišču v Gederovcih. Kljub uspešnemu poslovanju je gostišče pred dobrim letom dni prenehalo poslovati, kar je za mnoge ljubitelje dobre kulinarike in tudi hladne pijače, bil pravi mali šok. Toda pred nedavnim se je vse skupaj znova spremenilo na boljše. Sedaj v prijetni prekmurski vasi Gederovci, sredi prečudovitega naravnega okolja na obrobju meje z Avstrijo, ponovno deluje prijeten gostinski lokal, ki se sedaj imenuje „Prestiž – caffe & grill", ki je po mnenju obiskovalcev po kakovosti že prehitel svojega predhodnika. Lokal, ki se nahaja na čudoviti lokaciji, 9 km oddaljeni od Murske Sobote, ter po 5 km od Radencev, Gornje in avstrijske Radgone, je odprl mladi podjetnik Gregor Šavor, ki ga mnogi poznajo tudi kot glasbenika, člana skupine „Prestiž" po kateri je tudi gostilna, znana po prijetnem ambientu, prijaznem osebju in izvrstni ponudbi najrazličnejših jedi, dobila ime.

V Gederovcih deluje novo gostišče z odlično hrano in pijačo

Najpogosteje je bilo slišati, da mora biti delavec pred dobičkom, in da pravice delavcem niso podeljene, ampak izborjene

Kres GRČeprav jim je tudi letos močno nagajalo vreme, saj je občasno „lilo kot iz škafa", je tudi letošnje kresovanje na ŠTC Trate potrdilo, da je radgonsko kresovanje nekaj posebnega, in da ga nihče ne sme odpovedovati tudi če je napovedan dež. Spet se je namreč, kljub deževnemu in tudi mrzlemu vremenu, na tradicionalni prvomajski prireditvi, ki se vsako leto odvija na predvečer praznika dela, zbralo veliko ljudi iz cele regije in tudi iz sosednje Avstrije. V organizaciji Zavoda za kulturo, turizem in promocijo Kultprotur, ter še nekaterih soorganizatorjev, kot so: radgonska občina, PGD Gornja Radgona, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Komunala Radgona, Casa del Nonno...; se je tokrat vse skupaj začelo že ob 19. uri, ko so legendarni Čuki, na prizorišču kresovanja razvajali otroke in njihove starše.

Čukom je na radgonskem kresovanju uspelo pregnali dež

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

S skupnimi močmi do zdravih domačih pridelkov

 

Srečali so se ponudniki na kmečki tržnici v Gornji Radgoni

Kmečka tržnica

V organizaciji Zavoda za kulturo, turizem in promocijo Kultprotur, Društva Mura rafting in Zelene koalicije, na tržnici v Gornji Radgoni, že nekaj let poteka „kmečka tržnica“, ki v zadnjem času poteka dvakrat mesečno, in sicer prvi in tretji petek v mesecu. 

Tako se vsaj dvakrat mesečno v središču mesta, dogaja nekaj nadvse zanimivega in koristnega, saj potrošniki čedalje bolj cenijo »zdrave pridelke Pomurja in Štajerske«, ob tem pa se mnogi tam srečajo na klepetu. Domače je domače, poudarjajo obiskovalci tovrstnih dogodkov na radgonski tržnici, ob tem je zraven tudi vedno več organizacij, društev in posameznikov, ki se v pokrajini ob reki Muri ukvarjajo z ekološkim kmetovanjem in sploh pridelovanjem zdrave hrane. In tudi sploh, bolj zdravo je tisto, kar ponuja domači kmet oz. pridelovalec, kot tisto kar je že nekaj tednov na ladjah ali v hladilnicah. Zraven so s svojimi različnimi domačimi pridelki (jajca, kruh, rezanci, bučno olje, gibanice, kvasenice, klobase, meso iz tunke, med, zaseka, ocvirki, medenjaki...) tudi vse pomembnejše turistične kmetije z radgonskega območja, vedno pogosteje pa prihajajo tudi ponudniki iz Murske Sobote in okolice ter drugih pomurskih in slovenskogoriških krajev. In medtem ko je zraven vedno več ponudnikov, prihajajo vse pogosteje tudi kupci, tako da tovrstna roba v trgovinah slabše gre v promet, čeprav je mogoče nekoliko cenejša...

In posebno zanimivo je, da med ponudniki ni nobene zavisti in kot bi rekli po domače, "favšije", temveč vsi dobro sodelujejo, kar so potrdili tudi na srečanju ob sv. Treh kraljih, ko so pripravili nekakšen zaključek leta 2011.

„Lahko rečemo, da je tržnica v Gornji Radgoni zaživela ne le s ponudbo in prodajo izdelkov ter pridelkov, temveč dobiva tudi drugačne vsebine. Vsi, ki so kakor koli povezani z radgonsko tržnico, smo bili povabljeni na srečanje ob zaključku uspešnega leta, in sicer na turistični kmetiji Hari na Spodnji Ščavnici. S tem so si sami udeleženci tržnice pokazali in dokazali, da je sodelovanje in povezovanje za »življenje« tržnice, še kako pomembno“

je med drugim povedala, predstavnica občine Gornja Radgona, Majda Ferenc, sicer višja svetovalka na občinski upravi. Ferenčeva je ob pozdravu vsem pristnim tudi dejala, da bo radgonska občina dejavnost kmečke tržnice še razvijala tako na vsebini kot promocijsko.

„Glavni namen kmečke tržnice je kupcem ponuditi lokalno, sezonsko pridelano hrano, po drugi strani pa prebivalce prepričati, da imajo na tržnici priložnost prodati tako imenovane »tržne viške«. Je pa situacija na podeželju pri nas še vedno ugodna, da kmetija svoje viške, ki jih ustvarja, ne ponudi ali proda, ampak jih preprosto zavrže. Skupno bomo delali na tem, da posameznike prepričamo, da je domača hrana še kako vredna in da jo je potrebno ponuditi tistim, ki takšno iščejo“, je dodala Ferenčeva, ki je prisotnim razdelila predlog terminov za kmečko tržnico v letu 2012, ki bo objavljen tudi v lokalnem časopisu Prepih ter na spletni strani občine Gornja Radgona. Ob tem je vsem zaželela vse dobro v letošnjem letu. K lepim željam se je pridružil tudi soorganizator kmečke tržnice Anton Rožman, v imenu Društva Mura rafting ter zelenih. Ob koncu pa so vsi ob zvokih harmonike, mladega muzikanta Tomija Bratuše, tudi zaplesali. Izražena pa je bila tudi želja, da bi se tudi v bodoče dobro sodelovalo za zdrave domače pridelke in izdelke, in tudi želja, se se jim pridruži še več domačih ponudnikov, in tudi potrošnikov.

Kot pravi eden izmed organizatorjev »kmečke tržnice«, znani pomurski ekolog Simon Balažic iz Društva Mura rafting, bodo v Gornji Radgoni vztrajali in so prepričani, da bo zraven vedno več ponudnikov različnih pridelkov ter zdrave in varne kmečke hrane. Ponudba pa je še posebej pestra v jesenskem času, toda tudi pomladi je ponudba kar pestra... in samo škoda je, da je izjemno težko animirati še nekoliko več ponudnikov in predvsem kupcev, kajti čeprav so ti kmečki, domači sadeži nekoliko slabšega videza, nekoliko drugačnega, predvsem zdravega, domačega vonja in okusa, so pa pristni, brez pretiranega škropljenja, in predvsem bolj zdravi, pa še cenejši, kot je bilo videti na radgonski tržnici... Mogoče bi več ponudnikov animirali, če bi zakonodaja bila nekoliko bolj liberalna, ne pa, da pogosto imajo več težav kot koristi...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno S skupnimi močmi do zdravih domačih pridelkov