Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

S skupnimi močmi do zdravih domačih pridelkov

 

Srečali so se ponudniki na kmečki tržnici v Gornji Radgoni

Kmečka tržnica

V organizaciji Zavoda za kulturo, turizem in promocijo Kultprotur, Društva Mura rafting in Zelene koalicije, na tržnici v Gornji Radgoni, že nekaj let poteka „kmečka tržnica“, ki v zadnjem času poteka dvakrat mesečno, in sicer prvi in tretji petek v mesecu. 

Tako se vsaj dvakrat mesečno v središču mesta, dogaja nekaj nadvse zanimivega in koristnega, saj potrošniki čedalje bolj cenijo »zdrave pridelke Pomurja in Štajerske«, ob tem pa se mnogi tam srečajo na klepetu. Domače je domače, poudarjajo obiskovalci tovrstnih dogodkov na radgonski tržnici, ob tem je zraven tudi vedno več organizacij, društev in posameznikov, ki se v pokrajini ob reki Muri ukvarjajo z ekološkim kmetovanjem in sploh pridelovanjem zdrave hrane. In tudi sploh, bolj zdravo je tisto, kar ponuja domači kmet oz. pridelovalec, kot tisto kar je že nekaj tednov na ladjah ali v hladilnicah. Zraven so s svojimi različnimi domačimi pridelki (jajca, kruh, rezanci, bučno olje, gibanice, kvasenice, klobase, meso iz tunke, med, zaseka, ocvirki, medenjaki...) tudi vse pomembnejše turistične kmetije z radgonskega območja, vedno pogosteje pa prihajajo tudi ponudniki iz Murske Sobote in okolice ter drugih pomurskih in slovenskogoriških krajev. In medtem ko je zraven vedno več ponudnikov, prihajajo vse pogosteje tudi kupci, tako da tovrstna roba v trgovinah slabše gre v promet, čeprav je mogoče nekoliko cenejša...

In posebno zanimivo je, da med ponudniki ni nobene zavisti in kot bi rekli po domače, "favšije", temveč vsi dobro sodelujejo, kar so potrdili tudi na srečanju ob sv. Treh kraljih, ko so pripravili nekakšen zaključek leta 2011.

„Lahko rečemo, da je tržnica v Gornji Radgoni zaživela ne le s ponudbo in prodajo izdelkov ter pridelkov, temveč dobiva tudi drugačne vsebine. Vsi, ki so kakor koli povezani z radgonsko tržnico, smo bili povabljeni na srečanje ob zaključku uspešnega leta, in sicer na turistični kmetiji Hari na Spodnji Ščavnici. S tem so si sami udeleženci tržnice pokazali in dokazali, da je sodelovanje in povezovanje za »življenje« tržnice, še kako pomembno“

je med drugim povedala, predstavnica občine Gornja Radgona, Majda Ferenc, sicer višja svetovalka na občinski upravi. Ferenčeva je ob pozdravu vsem pristnim tudi dejala, da bo radgonska občina dejavnost kmečke tržnice še razvijala tako na vsebini kot promocijsko.

„Glavni namen kmečke tržnice je kupcem ponuditi lokalno, sezonsko pridelano hrano, po drugi strani pa prebivalce prepričati, da imajo na tržnici priložnost prodati tako imenovane »tržne viške«. Je pa situacija na podeželju pri nas še vedno ugodna, da kmetija svoje viške, ki jih ustvarja, ne ponudi ali proda, ampak jih preprosto zavrže. Skupno bomo delali na tem, da posameznike prepričamo, da je domača hrana še kako vredna in da jo je potrebno ponuditi tistim, ki takšno iščejo“, je dodala Ferenčeva, ki je prisotnim razdelila predlog terminov za kmečko tržnico v letu 2012, ki bo objavljen tudi v lokalnem časopisu Prepih ter na spletni strani občine Gornja Radgona. Ob tem je vsem zaželela vse dobro v letošnjem letu. K lepim željam se je pridružil tudi soorganizator kmečke tržnice Anton Rožman, v imenu Društva Mura rafting ter zelenih. Ob koncu pa so vsi ob zvokih harmonike, mladega muzikanta Tomija Bratuše, tudi zaplesali. Izražena pa je bila tudi želja, da bi se tudi v bodoče dobro sodelovalo za zdrave domače pridelke in izdelke, in tudi želja, se se jim pridruži še več domačih ponudnikov, in tudi potrošnikov.

Kot pravi eden izmed organizatorjev »kmečke tržnice«, znani pomurski ekolog Simon Balažic iz Društva Mura rafting, bodo v Gornji Radgoni vztrajali in so prepričani, da bo zraven vedno več ponudnikov različnih pridelkov ter zdrave in varne kmečke hrane. Ponudba pa je še posebej pestra v jesenskem času, toda tudi pomladi je ponudba kar pestra... in samo škoda je, da je izjemno težko animirati še nekoliko več ponudnikov in predvsem kupcev, kajti čeprav so ti kmečki, domači sadeži nekoliko slabšega videza, nekoliko drugačnega, predvsem zdravega, domačega vonja in okusa, so pa pristni, brez pretiranega škropljenja, in predvsem bolj zdravi, pa še cenejši, kot je bilo videti na radgonski tržnici... Mogoče bi več ponudnikov animirali, če bi zakonodaja bila nekoliko bolj liberalna, ne pa, da pogosto imajo več težav kot koristi...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno S skupnimi močmi do zdravih domačih pridelkov