Otroka sta jim obogatila zakonsko življenje!

Zlata poroka HelIstega dne, kot pred pol stoletja, ko sta prvič stopila pred oltar, sta Marija in Jože Hel iz Kunove pri Negovi, v soboto, 20. maja 2017, v krogu najbližjih, sosedov in številnih prijateljev praznovala svojo zlato poroko. Enako kot pred petdesetimi leti, ko sta se poročila v cerkvi Sv. Urbana v Destrniku, od koder izhaja zlatoporočenka Marija, sta tudi tokrat želela svojo 50 letno skupno zakonsko življenje potrditi v cerkvi. Tokrat sta se Bogu za srečen zakon zahvalila v cerkvi Marijinega Rojstva v Negovi, kjer sta jima bili priči hčerka Roberta in sin Jože.

Zlati zakonski jubilej sta obeležila Marja in Jože Hel

Frančiška: Sem vesela slovenska deklica"!

Frančiška Gutman jubilejTe dni je župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Miroslav Petrovič, kot vedno, ko kakšen občan ali občanka praznuje visok življenjski jubilej, obiskal še eno svojo občanko, in sicer Frančiško Gutman v Kokolajnščaku. Skupaj s sodelavko, direktorico občinske uprave Francko Lavrenčič, ter predstavnicama Krajevnega odbora RK Sv. Jurij ob Ščavnici, Cvetko Fiala, Rozino Kraner in Olgo Žmavc, je župan slavljenki izročil darilo ter ji voščil ob 90. življenjskem jubileju. Prijazno jih je sprejel sin Jurij, ki z družino skrbi za jubilantko Frančiško Gutman.

Veliko veselja ob visokem življenjskem jubileju Frančiške Gutman

Niti mraz in megla nista ovira za obisk Miklošovega senja v središču Murske Sobote - več tisoč obiskovalcev je najbolj segalo po kuhanem vinu in kuhanim klobasam

Miklavžev sejemPoleg „Trezinega senja" (Terezijin sejem), ki vsako leto 15. oktobra poteka v središču Murske Sobote, je „Miklošovo senje" (Miklavžev sejem), ki je na sporedu vsako leto 6. decembra (sv. Nikolaj je namreč zavetnik murskosoboške župnije in mesta Murska Sobota op.p.), gotovo ena največjih družabnih in tudi etnoloških prireditev v Murski Soboti in okolici. In to se je potrdilo tudi letos, ko kakšnim tristotim sejmarjem – razstavljalcem oz. prodajalcem, ter več tisočim obiskovalcem, niti mraz in megla, ki sta pritiskala ves dan, nista mogla do živega. Tako je tradicionalno Miklošovo senje tudi tokrat privabila množice obiskovalcev, saj je Slovenska in še nekatere ulice, že od zgodnjega jutra bila polna prodajalcev in obiskovalcev.

V soboto na klobaso in

Generacija prvošolčkov iz šolskega leta 1958/59 spet v šolskih klopeh

Obletnica šole 1958-66Bila je prav vesela in prijetna tista sobota, ko so se za svoje srečanje odločili, sedaj že sami upokojenci, ki so se prvič srečali natanko pred oseminpetdesetimi leti, ko so v šolskem letu 1958/59 bili prvošolčki in prvošolke na OŠ Radgona. Od takrat so naslednjih osem let skupaj sedeli v šolskih klopeh, si nabirali znanje in izkušnje v šoli, ki je takrat bila na radgonskem gradu, ter se potem razšli, vsak za svojim ciljem, vsak za svojo prihodnostjo. To je torej bilo pred dobrega pol stoletja, poleti 1966 in zato so kar nekaj časa potekale aktivnosti, da bi se omenjena generacija v kateri je kar 66 najstnikov končalo osnovnošolsko izobraževanje spet srečala. Hodili so v dveh oddelkih, kjer sta bila razrednika Avgust Posavec in Franc Stergar.

Prvič so se srečali pred 58, razšli pa pred 50 leti...

Znova lepo obiskan smučarski sejem v Gornji Radgoni - lastnike je zamenjalo veliko rabljene zimske in smučarske opreme

Ski sejem GRPodobno kot že skoraj 30 let doslej, je Smučarski klub Radgona, ki uspešno deluje več desetletij, in ki šteje okoli 130 članic in članov, tudi letos pripravil tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme in vseh drugih potrebščin za zimske športe in rekreacijo. Ker je interes ponudnikov opreme bil zelo velik, so sejem pripravili na prostem, ob gasilskem domu v Gornji Radgoni, kjer se je v lepem in sončnem, a dokaj mrzlem vremenu zbralo veliko prodajalcev in kupcev opreme kakor tudi opazovalcev. Medtem ko lastniki in upravljalci zimsko - športnih središč, smučišč, vlečnic, žičnic..., čakajo, da bi padlo čim več snega, ki da bi ostal 'vse tja do maja', pa v številnih slovenskih družinah razmišljajo o tem, kako nabaviti zelo drago smučarsko opremo. In ker je veliko družin, ki si ne morejo privoščiti nove in drage smučarske opreme, ob tem pa predvsem otroci hitro prerastejo tovrstno opremo, so prav dobrodošli 'sejmi rabljene smučarske opreme', katere po večini slovenskih mest in krajev organizirajo smučarski in drugi klubi.

Otroška oprema je bila najbolj iskana

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Voda je biser okolja

 

Dijaki na ogled postavili več kot 30 idejnih rešitev ureditve površin ob vodotokih v Lendavi

VodaNa Dvojezični srednji šoli Lendava je potekala predstavitev del in otvoritev razstave idejnih rešitev za ureditev površin ob vodotokih v Lendavi. Dela so na treh arhitekturnih delavnicah pripravili dijaki tretjega letnika gimnazijske ter četrtega letnika ekonomske in tehnične smeri.

Mladi so ustvarjali na treh tematikah: Vodotoki - naravno v urbanem, Ureditev vodotoka kot del mestnega jedra in Urbana in parkovna oprema. Delavnice so potekale v lanskem letu od oktobra do decembra. Izvedene so bile v sklopu projekta “Voda je biser okolja” v organizaciji javnega podjetja Eko-park d.o.o. Lendava ter pod mentorstvom arhitektke in krajinske arhitektke iz programa Arhitektura in otroci pod okriljem Zbornice za arhitekturo in prostor Republike Slovenije ter arhitekta Občine Lendava. Z delavnicami se je Lendava letos prvič pridružila aktivnostim v sklopu “Tedna arhitekture in prostora in Svetovnemu dnevu habitata”. Dijakom so z delavnicami približali pomen vodotokov in voda ter pogled v krajinsko arhitekturo. Omogočena je bila tako vključitev v proces aktivnega sooblikovanja okolja. Mladi pokazali, da se zavedajo pomena ohranitve in varovanja voda in okolja.

Ob zaključku arhitekturnih delavnic in predavanj v Lendavi so na današnji okrogli mizi in otvoritvi razstave dijaki z organizatorji in mentorji predstavili idejne rešitve prihodnje ureditve površin ob vodotokih v Lendavi. Svoje zamisli in poglede je na ogled postavilo 18 gimnazijcev tretjega letnika in 23 dijakov četrtega letnika ekonomske in tehnične smeri Dvojezične srednje šole Lendava. Dijaki so v obdobju med oktobrom in decembrom lanskega leta sodelovali na skupno treh predavanjih in delavnicah, kjer so ustvarjali na izbrane tematike. Oktobrska delavnica je potekala ob Tednu arhitekture in prostora ter ob praznovanju Svetovnega dneva habitata. Obravnavala je “Vodotoke - naravno v urbanem”. Dijaki so se na njej seznanili z območjem vodotokov v Lendavi in iskali rešitve za ureditev tega predela. Novembrska delavnica se je posvečala “Ureditvi vodotoka kot dela mestnega parka”. Dijaki so raziskovali potenciale vodotoka in v merilu 1:1000 pripravili konkretne kolaže in programske načrte za ureditev obvodnega parka med Kobiljskim potokom in Ledavo (npr. zasaditev dreves, rastlin, ...). Tretja v sklopu delavnic in predavanj pa je dijake ekonomske in strojne smeri seznanila s tematiko “Urbane in parkovne opreme in njene uporabe”. Mladi so pokazali zanimiv, predvsem tehnični pogled na urbano opremo; pojavile so se zamisli najrazličnejših prostorskih inštalacij, info-točk, igral, ležalnikov, stolov, klopi in tudi luči. Delavnice so bile izvedene v sklopu projekta WEP - Voda je biser okolja v organizaciji javnega podjetja Eko-park d.o.o. Lendava ter pod strokovnim mentorstvom arhitektov Metke Pretnar, območne vodje programa Arhitektura in otroci, ki se izvaja pod okriljem Zbornice za arhitekturo in prostor Republike Slovenije in Roberta Recek, Občina Lendava ter krajinske arhitektke Tine Merica. Z izvedbo delavnic se je Lendava letos prvič pridružila aktivnostim v sklopu “Tedna arhitekture in prostora in Svetovnem dnevu habitata”, ki že vrsto let potekajo po vsej Sloveniji.

Cilj projekta Voda je biser okolja je izobraževanje in osveščanje javnosti o pomenu varovanja voda in obvodnih habitatov. Z delavnicami je bila dosežena aktivna vključitev mladih v proces sooblikovanja okolja v katerem bivajo in hkrati pritegnitev njihove pozornosti do procesa nastajanja, snovanja in načrtovanja prebivalcem prijaznega, koristnega in odgovornega obvodnega okolja. Mladi so s svojimi rešitvami organizatorje prijetno presenetili in hkrati navdušili z inovativnimi zamislimi. Nastale rešitve zrcalijo njihovo zavedanje pomena varovanja voda, območja ob vodi in uporabo okolju prijaznih materialov in rešitev.

V celotnem projektu so sodelovali številni dijaki: Katja Djukič, Enikő Hajdinjak Magyar, Elisa Halas, Monika Horvat, Saša Juretič, Anamarija Nađ, Anja Ropoša, Simon Sekereš, Tina Sobočan, Mitja Süč, Emili Varga, Benjamin Vrenko, Andrea Ambruš, Jan Cojhter, Miša Gabor, Patricija Horvat, Huso Jušić, Laura Kovač, Arjan Mejaš, Patricija Prendl, Cintija Sobočan, Tadeja Sobočan, Tjaša Stanko, Gregor Vrhunc, Nina Vrhunc, Laura Farkaš, Dijana Gomzi, Tjaša Kasaš, Vanesa Matjašec. Patricija Petričević, Karolina Pisnjak, Simona Sarjaš, Mišel Sekereš, Sandra Škafar, Nensi Toth, Manuel Žižek, David Antolin, Mihael Fordan, Richard Ftičar, Teo Horvat Kapun, Patrik Hozjan, Filip Klar, Dominik Kolarič, Žiga Kotnjek, Blaž Ladič, Darko Mataič, Armin Perša, Blaž Sobočan, Rok Vori.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Voda je biser okolja