Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Voda je biser okolja

 

Dijaki na ogled postavili več kot 30 idejnih rešitev ureditve površin ob vodotokih v Lendavi

VodaNa Dvojezični srednji šoli Lendava je potekala predstavitev del in otvoritev razstave idejnih rešitev za ureditev površin ob vodotokih v Lendavi. Dela so na treh arhitekturnih delavnicah pripravili dijaki tretjega letnika gimnazijske ter četrtega letnika ekonomske in tehnične smeri.

Mladi so ustvarjali na treh tematikah: Vodotoki - naravno v urbanem, Ureditev vodotoka kot del mestnega jedra in Urbana in parkovna oprema. Delavnice so potekale v lanskem letu od oktobra do decembra. Izvedene so bile v sklopu projekta “Voda je biser okolja” v organizaciji javnega podjetja Eko-park d.o.o. Lendava ter pod mentorstvom arhitektke in krajinske arhitektke iz programa Arhitektura in otroci pod okriljem Zbornice za arhitekturo in prostor Republike Slovenije ter arhitekta Občine Lendava. Z delavnicami se je Lendava letos prvič pridružila aktivnostim v sklopu “Tedna arhitekture in prostora in Svetovnemu dnevu habitata”. Dijakom so z delavnicami približali pomen vodotokov in voda ter pogled v krajinsko arhitekturo. Omogočena je bila tako vključitev v proces aktivnega sooblikovanja okolja. Mladi pokazali, da se zavedajo pomena ohranitve in varovanja voda in okolja.

Ob zaključku arhitekturnih delavnic in predavanj v Lendavi so na današnji okrogli mizi in otvoritvi razstave dijaki z organizatorji in mentorji predstavili idejne rešitve prihodnje ureditve površin ob vodotokih v Lendavi. Svoje zamisli in poglede je na ogled postavilo 18 gimnazijcev tretjega letnika in 23 dijakov četrtega letnika ekonomske in tehnične smeri Dvojezične srednje šole Lendava. Dijaki so v obdobju med oktobrom in decembrom lanskega leta sodelovali na skupno treh predavanjih in delavnicah, kjer so ustvarjali na izbrane tematike. Oktobrska delavnica je potekala ob Tednu arhitekture in prostora ter ob praznovanju Svetovnega dneva habitata. Obravnavala je “Vodotoke - naravno v urbanem”. Dijaki so se na njej seznanili z območjem vodotokov v Lendavi in iskali rešitve za ureditev tega predela. Novembrska delavnica se je posvečala “Ureditvi vodotoka kot dela mestnega parka”. Dijaki so raziskovali potenciale vodotoka in v merilu 1:1000 pripravili konkretne kolaže in programske načrte za ureditev obvodnega parka med Kobiljskim potokom in Ledavo (npr. zasaditev dreves, rastlin, ...). Tretja v sklopu delavnic in predavanj pa je dijake ekonomske in strojne smeri seznanila s tematiko “Urbane in parkovne opreme in njene uporabe”. Mladi so pokazali zanimiv, predvsem tehnični pogled na urbano opremo; pojavile so se zamisli najrazličnejših prostorskih inštalacij, info-točk, igral, ležalnikov, stolov, klopi in tudi luči. Delavnice so bile izvedene v sklopu projekta WEP - Voda je biser okolja v organizaciji javnega podjetja Eko-park d.o.o. Lendava ter pod strokovnim mentorstvom arhitektov Metke Pretnar, območne vodje programa Arhitektura in otroci, ki se izvaja pod okriljem Zbornice za arhitekturo in prostor Republike Slovenije in Roberta Recek, Občina Lendava ter krajinske arhitektke Tine Merica. Z izvedbo delavnic se je Lendava letos prvič pridružila aktivnostim v sklopu “Tedna arhitekture in prostora in Svetovnem dnevu habitata”, ki že vrsto let potekajo po vsej Sloveniji.

Cilj projekta Voda je biser okolja je izobraževanje in osveščanje javnosti o pomenu varovanja voda in obvodnih habitatov. Z delavnicami je bila dosežena aktivna vključitev mladih v proces sooblikovanja okolja v katerem bivajo in hkrati pritegnitev njihove pozornosti do procesa nastajanja, snovanja in načrtovanja prebivalcem prijaznega, koristnega in odgovornega obvodnega okolja. Mladi so s svojimi rešitvami organizatorje prijetno presenetili in hkrati navdušili z inovativnimi zamislimi. Nastale rešitve zrcalijo njihovo zavedanje pomena varovanja voda, območja ob vodi in uporabo okolju prijaznih materialov in rešitev.

V celotnem projektu so sodelovali številni dijaki: Katja Djukič, Enikő Hajdinjak Magyar, Elisa Halas, Monika Horvat, Saša Juretič, Anamarija Nađ, Anja Ropoša, Simon Sekereš, Tina Sobočan, Mitja Süč, Emili Varga, Benjamin Vrenko, Andrea Ambruš, Jan Cojhter, Miša Gabor, Patricija Horvat, Huso Jušić, Laura Kovač, Arjan Mejaš, Patricija Prendl, Cintija Sobočan, Tadeja Sobočan, Tjaša Stanko, Gregor Vrhunc, Nina Vrhunc, Laura Farkaš, Dijana Gomzi, Tjaša Kasaš, Vanesa Matjašec. Patricija Petričević, Karolina Pisnjak, Simona Sarjaš, Mišel Sekereš, Sandra Škafar, Nensi Toth, Manuel Žižek, David Antolin, Mihael Fordan, Richard Ftičar, Teo Horvat Kapun, Patrik Hozjan, Filip Klar, Dominik Kolarič, Žiga Kotnjek, Blaž Ladič, Darko Mataič, Armin Perša, Blaž Sobočan, Rok Vori.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Voda je biser okolja