Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pri srcu sta ji Modra frankinja in Metliška črnina

 

S slovenskega vinskega dvora se poslavlja simpatična Belokranjka Simona Žugelj

KraljicaV petek, (13.1.) ob 17. uri se je v hotelu Radin v Radencih pričela posebna slovesnost, na kateri sta v. d. ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Dejan Židan, in direktor Pomurskega sejma d. d. Janez Erjavec, okronala 16. Slovensko vinsko kraljico, 24 – letno Dolenjko Martino Baškovič.

S tem se je poslovila njena predhodnica, 22 – letna soseda iz Bele krajine, Simona Žugelj, ki je svoje poslanstvo, promocije slovenskih vin, turizma in sploh dežele na sončni strani Alp. Malo je namreč mladih ljudi, ki so uspeli s svojim delom uspešno promovirati Slovenijo, njeno kulturo in dobrote. In prav to počnejo tudi vinske kraljice, ena od njih pa je gotovo Simona Žugelj, ki je minulo leto sedela na prestolu slovenskega vinogradništva in vinarstva. Petnajsta vinska kraljica je pripravila svojo zaključno prireditev, in sicer v Vinski kleti Kmetijske zadruge Metlika.

Simona se je v letu svojega poslanstva, po vsej Sloveniji in tudi v tujini, udeležila številnih sejemskih, turističnih in drugih javnih prireditev, na katerih je govorila o slovenskem vinu in vinski kulturi ter predstavljala slovenske vinorodne dežele. Vendar pa se je zgodba, ki povezuje mlado Belokranjčanko z vinom, začela tkati že zgodaj v njenem otroštvu. Zato jo, kot je dejala, vedno znova prevzame prav vsak z vinsko trto zasajen slovenski hribček posebej. Študentka turizma na Ekonomski fakulteti si je za svoje poslanstvo izbrala iskanje sinergij med vinom in turizmom, poleg tega pa si je prizadevala širiti odgovoren odnosa do vina med mladimi. »Pridne roke naših generacij, raznolikost tal in podnebja vse to poskrbi, da je prav vsak delček Slovenije zaznamovan na različen način. A kljub razdrobljenosti navznoter, navzven delujemo enotno in močno. Zato se lahko v svetovnem merilu ponašamo tudi s svojimi odličnimi vini. Naša majhnost nas v resnici dela velike,« je Simona razmišljala v govoru ob svojem kronanju v Radencih januarja lani.

Na njeni poti so ji ob strani stali številni, saj se je na zaključni slovesnosti Simoni za izvrstno opravljeno delo zahvalil Janez Erjavec, direktor Pomurskega sejma, ki je nosilec projekta Vinska kraljica Slovenije. Zahvalila sta se ji tudi Renata Brunskole županja občine Metlika in poslanka v državnem zboru ter Jože Cajnar, direktor Kmetijske zadruge Metlika, katere vrhunsko suho vino Modra frankinja, letnik 2008 je bilo tudi njeno protokolarno vino. Ob modri frankinji pa Simona obožuje tudi Metliško črnino... Simona Žugelj se je sicer rodila 7. marca 1989 v Metliki in odraščala v petčlanski, trsničarski in vinogradniški družini. V letu 2009/2010 je bila okronana za Kraljico metliške črnine. V šolskem letu 2010/2011 je obiskovala zadnji letnik Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, smer Turizem...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Pri srcu sta ji Modra frankinja in Metliška črnina