Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Skoraj 200 gasilskih starešin v "deželi srčkov"

 

Na dnevu predsednikov in poveljnikov slovenskih gasilskih zvez tudi o gospodarstvu

Gasilske starešineV organizaciji Gasilske zveze Radenci in Gasilske zveze Gornja Radgona, je v Kongresni dvorani hotela Radin v Radencih potekal tradicionalni Dan predsednikov in poveljnikov regijskih in občinskih gasilskih zvez iz cele Slovenije.

Na odmevnem srečanju, ki ga je vodil predsednik Gasilske zveze Slovenije Anton Koren, in ki se ga je udeležilo skoraj 200 gasilskih starešin ter njihovih gostov, so se med drugim seznanili s priložnostmi in pastmi za nadaljnji razvoj slovenskega gospodarstva, s temeljnimi cilji in nalogami varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letu 2012 ter s stanjem in novostmi na področju varstva pred požari. Potem, ko je predsednik GZS Anton Koren pohvalil domače organizatorje srečanja, so prisotne pozdravili župan občine Radenci, Janez Rihtarič, direktor Zdravilišča Radenci Mladen Kučiš in predsednik Gasilske zveze Radenci, Stanislav Zadravec, za kulturni vložek pa so poskrbeli domači tamburaši „Drotmantraši“.

Poveljnik GZS Matjaž Klarič, je prisotne med drugim seznanil tudi z aktualnostmi Gasilske zveze Slovenije. Poseben poudarek je dal izobraževanju, in kot je dejal je od 130.000 članic in članov gasilske organizacije kar 47.000 usposobljenih za gašenje in reševanje. Poleg osnovnega in nadaljevalnega tečaja za gasilca pa imajo številni opravljene še različne specialnosti za druga reševanja, saj gašenje požarov zajema le tretjino operativnega dela gasilcev. Prisotni so posebno pozornost namenili razpravi mag. Sama Hribarja Miliča, predsednika Gospodarske zbornice Slovenije, ki je spregovoril o priložnostih in pasteh za nadaljnji razvoj slovenskega gospodarstva. O temeljnih ciljih in nalogah varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letu 2012 pa je govoril Miran Bogataj, poveljnik Civilne zaščite RS, po drugi strani pa je Milivoj Dolščak, glavni inšpektor Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, spregovoril o stanju in novostmi na področju varstva pred požari. Ker slovensko gasilstvo temelji na prostovoljstvu, je Janez Matoh, predsednik Zveze društvenih organizacij Slovenije, spregovoril prav o prostovoljstvu, kot nacionalni vrednoti, življenjskem slogu in pomembnem bogastvu naše lepe dežele v društvenih okoljih. O zaupanju v humanitarne organizacije, ki žal v zadnjem času nekoliko upada, pa je spregovoril Janko Cerkvenik, mag. posl. ved...

Zbrani poveljniki in predsedniki slovenski gasilskih zvez ter tudi mnogi drugi gostje so si v Radencih ogledali tudi gasilsko opremo in mehanizacijo, ki nenehno napreduje.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Skoraj 200 gasilskih starešin v "deželi srčkov"