Adventni venec ob 400-letni modri kavčini

Advent CerkvenjakTuristično društvo Cerkvenjak, ki predvsem skrbi za promocijo kraja in omenjene občine v Slovenskih goricah, skozi vse leto izvaja številne aktivnosti ter pripravlja takšne in drugačne dogodke in prireditve. Med njimi je gotovo najodmevnejša košnja na stari način, svoje dejavnosti pa ob koncu leta zaključijo z izdelavo in postavitvijo adventnega venca v središču Cerkvenjaka, in postavitvijo božičnih jaslic ob cerkvi Sv. Antona. Adventni venec člani društva izdelujejo pri svojem predsedniku Alojzu Zorku in tako je bilo tudi letos.

Ob Johanezovi kapeli v Cerkvenjaku so prižgali prvo svečko

Pripravili so prvo izmenjevalnico oblačil, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

IzmenjevalnicaPrav v času, ko se je, ne le v ZDA temveč po vsem svetu in tudi pri nas, največ govorilo o „črnem petku" ter zapravljanju in razsipništvu, se je v Mladinskem centru Gornja Radgona odvijala nadvse koristna akcija, ki jo je pripravila Iniciativa za zelene ideje „Rastišče". Šlo je za prvo izmenjevalnico oblačil v tem delu države, na katero so številni Prleki, Prekmurci, Štajerci in drugi prinesli kose oblačil, modnih dodatkov ali obutve, ki jih ne nosijo več, ter si za domov izbrali druge, katerih več ne uporablja kdo drug.

Zamenjali so oblačila in obutev

Kmečke ženske v Hiši dišečega traminca

Kmečke ženske pri SteyerjuDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga vodi Ema Škrobar, in ki deluje že 29 let, vsa leta svojega obstoja, ob koncu leta, pripravlja novoletno-božično srečanje članic društva, s katerim se jim zahvalijo za njihovo delovanje v društvu skozi vso leto. To je pravzaprav prijetno druženje, katerega se članice rade udeležujejo. In tako je bilo tudi tokrat, ko se je srečanja v znameniti Hiši dišečega traminca, na posestvu Steyer v Plitvici, udeležilo 38 članic. Prisotne je najprej pozdravila predsednica društva Ema Škrobar, ki se je članicam zahvalila za celoletno delo v društvu. Izrazila je tudi zadovoljstvo, da so se tako množično udeležile srečanja, ki je ob občnem zboru, njihovo največje srečanje in druženje.

Članice DKŽ Apače so imele novoletno srečanje pri Steyerju

Otroci (in ne le oni) bodo vse do 2. januarja 2019 prišli na svoje v SikaluZOO pri Radencih

SikaluZOOPodobno, kot že vrsto let, ob bližajočih se božično-novoletnih praznikih, bodo tudi letos na posestvu SikaluZOO, ki ga decembra preimenujejo v „Lučkolandijo" v Boračevi, dober streljaj iz središča Radencev, pripravili božične jaslice z živimi živalmi. Na površini treh hektarjev v samem živalskem vrtu družine Mitev, si bodo lahko obiskovalci, kjer so v tem času v ospredju otroci, med sprehodom ogledali edinstveno pravljično deželo z velikim številom živali, svetlobnih podobic: angelčkov, božičkov, jelenčkov, zvezdic, božičkov grad, vlakec, božičkove sani, snežinke, zvončke, veliko število lučk, darilnih paketov..., ki si jih je najlepše ogledati v temi.

Lučkolandija – pravljična dežela za otroke odpira vrata

Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Naša Mura - Unsere Mur

 

MokriščaPohod ob svetovnem dnevu mokrišč ob Muri

Izmed številnih aktivnosti, ki so potekale ob letošnjem 2. februarju, svetovnem dnevu mokrišč (WWD – World Wetlands Day), pripada eno častnih mest zanimivem pohodu, ki je že trinajstič potekal v Pomurju, pravzaprav ob reki Muri, poleg pomurskih in sploh slovenskih naravovarstvenikov pa so spet zraven bili njihovi kolegi iz sosednjih držav Avstrije, Hrvaške in Madžarske.

V organizaciji mednarodnega komiteja za varstvo Mure, iz štirih sosednjih držav, skozi katere teče reka, koordinator v Sloveniji pa je Društvo Tabrih, se je v Radencih zbralo rekordnih 700 ljubiteljev narave, reke Mure in sploh zdravja. Pri organizaciji pohoda so sodelovali še Zveza društev Moja Mura, Javni zavod Krajinski park Goričko, Zdravilišče Radenci, Prleška razvojna agencija in drugi. Letos je pohod potekal na temo Mokrišča: bogata turistična izkušnja.

Na letošnjem pohodu od Radencev do Hrastje Mote in nazaj rekordnih 700 ljubiteljev narave

Po nagovoru predstavnikov okoljevarstvenih organizacij iz Hrvaške, Slovenije, Madžarske in Avstrije, ter gostiteljev iz Radencev so se udeleženci podali na deset kilometrov dolg voden pohod z vodniki ob Muri do Hrastja – Mote, od koder so se vrnili do Zdravilišča Radenci. Pohod so letos organizirali trinajstič, pobudniki zanj pa so bili leta 2000 v Društvu Tabrih s ciljem, da bi poplavne gozdove in mokrišča ob reki uvrstili med mednarodno pomembna mokrišča konvencije Ramsar, kar pa se doslej še ni zgodilo. Pohodniki ves čas s pohodom opominjajo na nevarnosti, ki grozijo temu območju s posegi v naravo, želijo pa, da Mura ostane še naprej brez jezov kot del bodočega mednarodnega biosfernega rezervata Evrope Mura – Drava – Donava. Vsako leto doživljajo in spoznavajo drugo območje sveta ob reki.

Naravovarstveniki pripravili pohod ob svetovnem dnevu mokrišč

Kot rečeno, »Mokrišča. Bogata turistična izkušnja«, je slogan letošnje obeležitve Svetovnega dneva mokrišč, ki ga praznujemo 2. februarja od leta 1971, po tem ko je bila v iranskem mestecu Ramsar podpisana konvencija o varstvu mokrišč. V Pomurju na ta dan društvo Tabrih že od leta 2000 prireja pohode ob Muri z namenom opozoriti na pomembno mokrišče, ki ga Pomurci moramo ohranjati iz mnogih zornih kotov. O pomenu letošnje teme so organizatorji prejeli izjavo iz pisarne Ramsar v Glandu (Švica), v njem pa sta Tobias Salathe & Kati Wenzel, iz Sekretariata konvencije Ramsar, med drugim zapisala: »Za Ramsarsko konvencijo je Mura pomembna reka. Z dolžino 445 km je najdaljši pritok Drave, ta pa je največji pritok Donave. Mura je mejna reka na več odsekih, pri čemer napaja čezmejne vodne vire in med drugim prispeva tudi k termalnim vodnim virom v toplicah in zdraviliščih. Za ohranitev bogastva reke Mure se je oktobra lani sestala mednarodna delovna skupina v Budimpešti, ki oblikuje skupni pet-državni biosferni rezervat Mura-Drava-Donava. V tem območju je že pet območij varovanih s konvencijo Ramsar, vendar noben ni ob Muri. O tej možnosti bodo odgovorni razpravljali na srečanju držav podpisnic konvencije Ramsar v mesecu juliju v Bukarešti. Odlikovanje območja po konvenciji Ramsar je mednarodni instrument za vzdržno rabo pomembnih rečnih ekosistemov, ki naj bi prispeval k zmanjševanju napredujočega upadanja podtalnice kot posledice klimatskih sprememb in povečane rabe vode. Mejna Mura in njena mokrišča so najprimernejše Ramsar-območje.«

Hkrati so iz pisarne Ramsar povabili vse, ki imajo radi Muro in jo želijo spoznati ter ohraniti bodočim rodovom, da se borijo zanjo. Letošnji slogan je še posebej povezan z Zdraviliščem Radenci, saj mineva natanko 130 let odkar je slednje zraslo na mokriščih Mure. „Ob tem je letos minilo dvanajst let odkar se je 15 pohodnikov društva Tabrih, ki si prizadeva ohranjati naravno in kulturno dediščino, leta 2000 odpravilo na prvi pohod ob Muri. Dvanajst let mineva odkar želimo mokrišča ob Muri uvrstiti na svetovni zemljevid območij varovanih mokrišč po Ramsarski konvenciji. Kakšno je stanje po 12 letih? Vsi, ki ste na pohodu boste spoznali življenjska okolja najširšega poplavnega območja Mure med visoko vodnimi nasipi. Skrb za podnebje Pomurja je skrb za ohranjanje poplav ob Muri, skrb za rokave in mrtvice in skrb za ozaveščenost ljudi, ki živijo ob Muri; v Prekmurju in Prlekiji, v Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem. Pohodniki s pohodom opominjamo in želimo, da Mura ostane še naprej brez jezov kot del bodočega biosfernega rezervata Evrope: Mura - Drava – Donava“, so poudarjali govorniki v Radencih.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Naša Mura - Unsere Mur