Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Naša Mura - Unsere Mur

 

MokriščaPohod ob svetovnem dnevu mokrišč ob Muri

Izmed številnih aktivnosti, ki so potekale ob letošnjem 2. februarju, svetovnem dnevu mokrišč (WWD – World Wetlands Day), pripada eno častnih mest zanimivem pohodu, ki je že trinajstič potekal v Pomurju, pravzaprav ob reki Muri, poleg pomurskih in sploh slovenskih naravovarstvenikov pa so spet zraven bili njihovi kolegi iz sosednjih držav Avstrije, Hrvaške in Madžarske.

V organizaciji mednarodnega komiteja za varstvo Mure, iz štirih sosednjih držav, skozi katere teče reka, koordinator v Sloveniji pa je Društvo Tabrih, se je v Radencih zbralo rekordnih 700 ljubiteljev narave, reke Mure in sploh zdravja. Pri organizaciji pohoda so sodelovali še Zveza društev Moja Mura, Javni zavod Krajinski park Goričko, Zdravilišče Radenci, Prleška razvojna agencija in drugi. Letos je pohod potekal na temo Mokrišča: bogata turistična izkušnja.

Na letošnjem pohodu od Radencev do Hrastje Mote in nazaj rekordnih 700 ljubiteljev narave

Po nagovoru predstavnikov okoljevarstvenih organizacij iz Hrvaške, Slovenije, Madžarske in Avstrije, ter gostiteljev iz Radencev so se udeleženci podali na deset kilometrov dolg voden pohod z vodniki ob Muri do Hrastja – Mote, od koder so se vrnili do Zdravilišča Radenci. Pohod so letos organizirali trinajstič, pobudniki zanj pa so bili leta 2000 v Društvu Tabrih s ciljem, da bi poplavne gozdove in mokrišča ob reki uvrstili med mednarodno pomembna mokrišča konvencije Ramsar, kar pa se doslej še ni zgodilo. Pohodniki ves čas s pohodom opominjajo na nevarnosti, ki grozijo temu območju s posegi v naravo, želijo pa, da Mura ostane še naprej brez jezov kot del bodočega mednarodnega biosfernega rezervata Evrope Mura – Drava – Donava. Vsako leto doživljajo in spoznavajo drugo območje sveta ob reki.

Naravovarstveniki pripravili pohod ob svetovnem dnevu mokrišč

Kot rečeno, »Mokrišča. Bogata turistična izkušnja«, je slogan letošnje obeležitve Svetovnega dneva mokrišč, ki ga praznujemo 2. februarja od leta 1971, po tem ko je bila v iranskem mestecu Ramsar podpisana konvencija o varstvu mokrišč. V Pomurju na ta dan društvo Tabrih že od leta 2000 prireja pohode ob Muri z namenom opozoriti na pomembno mokrišče, ki ga Pomurci moramo ohranjati iz mnogih zornih kotov. O pomenu letošnje teme so organizatorji prejeli izjavo iz pisarne Ramsar v Glandu (Švica), v njem pa sta Tobias Salathe & Kati Wenzel, iz Sekretariata konvencije Ramsar, med drugim zapisala: »Za Ramsarsko konvencijo je Mura pomembna reka. Z dolžino 445 km je najdaljši pritok Drave, ta pa je največji pritok Donave. Mura je mejna reka na več odsekih, pri čemer napaja čezmejne vodne vire in med drugim prispeva tudi k termalnim vodnim virom v toplicah in zdraviliščih. Za ohranitev bogastva reke Mure se je oktobra lani sestala mednarodna delovna skupina v Budimpešti, ki oblikuje skupni pet-državni biosferni rezervat Mura-Drava-Donava. V tem območju je že pet območij varovanih s konvencijo Ramsar, vendar noben ni ob Muri. O tej možnosti bodo odgovorni razpravljali na srečanju držav podpisnic konvencije Ramsar v mesecu juliju v Bukarešti. Odlikovanje območja po konvenciji Ramsar je mednarodni instrument za vzdržno rabo pomembnih rečnih ekosistemov, ki naj bi prispeval k zmanjševanju napredujočega upadanja podtalnice kot posledice klimatskih sprememb in povečane rabe vode. Mejna Mura in njena mokrišča so najprimernejše Ramsar-območje.«

Hkrati so iz pisarne Ramsar povabili vse, ki imajo radi Muro in jo želijo spoznati ter ohraniti bodočim rodovom, da se borijo zanjo. Letošnji slogan je še posebej povezan z Zdraviliščem Radenci, saj mineva natanko 130 let odkar je slednje zraslo na mokriščih Mure. „Ob tem je letos minilo dvanajst let odkar se je 15 pohodnikov društva Tabrih, ki si prizadeva ohranjati naravno in kulturno dediščino, leta 2000 odpravilo na prvi pohod ob Muri. Dvanajst let mineva odkar želimo mokrišča ob Muri uvrstiti na svetovni zemljevid območij varovanih mokrišč po Ramsarski konvenciji. Kakšno je stanje po 12 letih? Vsi, ki ste na pohodu boste spoznali življenjska okolja najširšega poplavnega območja Mure med visoko vodnimi nasipi. Skrb za podnebje Pomurja je skrb za ohranjanje poplav ob Muri, skrb za rokave in mrtvice in skrb za ozaveščenost ljudi, ki živijo ob Muri; v Prekmurju in Prlekiji, v Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem. Pohodniki s pohodom opominjamo in želimo, da Mura ostane še naprej brez jezov kot del bodočega biosfernega rezervata Evrope: Mura - Drava – Donava“, so poudarjali govorniki v Radencih.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Naša Mura - Unsere Mur