V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Naša Mura - Unsere Mur

 

MokriščaPohod ob svetovnem dnevu mokrišč ob Muri

Izmed številnih aktivnosti, ki so potekale ob letošnjem 2. februarju, svetovnem dnevu mokrišč (WWD – World Wetlands Day), pripada eno častnih mest zanimivem pohodu, ki je že trinajstič potekal v Pomurju, pravzaprav ob reki Muri, poleg pomurskih in sploh slovenskih naravovarstvenikov pa so spet zraven bili njihovi kolegi iz sosednjih držav Avstrije, Hrvaške in Madžarske.

V organizaciji mednarodnega komiteja za varstvo Mure, iz štirih sosednjih držav, skozi katere teče reka, koordinator v Sloveniji pa je Društvo Tabrih, se je v Radencih zbralo rekordnih 700 ljubiteljev narave, reke Mure in sploh zdravja. Pri organizaciji pohoda so sodelovali še Zveza društev Moja Mura, Javni zavod Krajinski park Goričko, Zdravilišče Radenci, Prleška razvojna agencija in drugi. Letos je pohod potekal na temo Mokrišča: bogata turistična izkušnja.

Na letošnjem pohodu od Radencev do Hrastje Mote in nazaj rekordnih 700 ljubiteljev narave

Po nagovoru predstavnikov okoljevarstvenih organizacij iz Hrvaške, Slovenije, Madžarske in Avstrije, ter gostiteljev iz Radencev so se udeleženci podali na deset kilometrov dolg voden pohod z vodniki ob Muri do Hrastja – Mote, od koder so se vrnili do Zdravilišča Radenci. Pohod so letos organizirali trinajstič, pobudniki zanj pa so bili leta 2000 v Društvu Tabrih s ciljem, da bi poplavne gozdove in mokrišča ob reki uvrstili med mednarodno pomembna mokrišča konvencije Ramsar, kar pa se doslej še ni zgodilo. Pohodniki ves čas s pohodom opominjajo na nevarnosti, ki grozijo temu območju s posegi v naravo, želijo pa, da Mura ostane še naprej brez jezov kot del bodočega mednarodnega biosfernega rezervata Evrope Mura – Drava – Donava. Vsako leto doživljajo in spoznavajo drugo območje sveta ob reki.

Naravovarstveniki pripravili pohod ob svetovnem dnevu mokrišč

Kot rečeno, »Mokrišča. Bogata turistična izkušnja«, je slogan letošnje obeležitve Svetovnega dneva mokrišč, ki ga praznujemo 2. februarja od leta 1971, po tem ko je bila v iranskem mestecu Ramsar podpisana konvencija o varstvu mokrišč. V Pomurju na ta dan društvo Tabrih že od leta 2000 prireja pohode ob Muri z namenom opozoriti na pomembno mokrišče, ki ga Pomurci moramo ohranjati iz mnogih zornih kotov. O pomenu letošnje teme so organizatorji prejeli izjavo iz pisarne Ramsar v Glandu (Švica), v njem pa sta Tobias Salathe & Kati Wenzel, iz Sekretariata konvencije Ramsar, med drugim zapisala: »Za Ramsarsko konvencijo je Mura pomembna reka. Z dolžino 445 km je najdaljši pritok Drave, ta pa je največji pritok Donave. Mura je mejna reka na več odsekih, pri čemer napaja čezmejne vodne vire in med drugim prispeva tudi k termalnim vodnim virom v toplicah in zdraviliščih. Za ohranitev bogastva reke Mure se je oktobra lani sestala mednarodna delovna skupina v Budimpešti, ki oblikuje skupni pet-državni biosferni rezervat Mura-Drava-Donava. V tem območju je že pet območij varovanih s konvencijo Ramsar, vendar noben ni ob Muri. O tej možnosti bodo odgovorni razpravljali na srečanju držav podpisnic konvencije Ramsar v mesecu juliju v Bukarešti. Odlikovanje območja po konvenciji Ramsar je mednarodni instrument za vzdržno rabo pomembnih rečnih ekosistemov, ki naj bi prispeval k zmanjševanju napredujočega upadanja podtalnice kot posledice klimatskih sprememb in povečane rabe vode. Mejna Mura in njena mokrišča so najprimernejše Ramsar-območje.«

Hkrati so iz pisarne Ramsar povabili vse, ki imajo radi Muro in jo želijo spoznati ter ohraniti bodočim rodovom, da se borijo zanjo. Letošnji slogan je še posebej povezan z Zdraviliščem Radenci, saj mineva natanko 130 let odkar je slednje zraslo na mokriščih Mure. „Ob tem je letos minilo dvanajst let odkar se je 15 pohodnikov društva Tabrih, ki si prizadeva ohranjati naravno in kulturno dediščino, leta 2000 odpravilo na prvi pohod ob Muri. Dvanajst let mineva odkar želimo mokrišča ob Muri uvrstiti na svetovni zemljevid območij varovanih mokrišč po Ramsarski konvenciji. Kakšno je stanje po 12 letih? Vsi, ki ste na pohodu boste spoznali življenjska okolja najširšega poplavnega območja Mure med visoko vodnimi nasipi. Skrb za podnebje Pomurja je skrb za ohranjanje poplav ob Muri, skrb za rokave in mrtvice in skrb za ozaveščenost ljudi, ki živijo ob Muri; v Prekmurju in Prlekiji, v Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem. Pohodniki s pohodom opominjamo in želimo, da Mura ostane še naprej brez jezov kot del bodočega biosfernega rezervata Evrope: Mura - Drava – Donava“, so poudarjali govorniki v Radencih.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Naša Mura - Unsere Mur