Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Dedek Mraz prišel tudi v Lutverce

Dedek Mraz LutverciV prostovoljnem gasilskem društvu Lutverci že peto leto zapored pripravljamo obdaritev otrok vasi Lutverci in Plitvica s prihodom dedka Mraza. Tudi letos smo dedku Mrazu poslali povabilo, da naj obišče naše otroke, in res je prišel. V petek, 29. decembra 2017 ga je pričakalo 46 otrok s starši, starimi starši ali tetami. Tako smo gasilski dom napolnili do zadnjega kotička.

Dedek Mraz se je odzval vabilu

Turistična kmetija Roškar je gostila nepozabno srečanje in druženje rodbine s Plitvičkega Vrha

Rodbina JaušovecDandanes, v tem hitrem tempu življenja in tehnološkem napredku, ko tudi po lastni krivdi nimamo časa za druženja s prijatelji, znanci in celo s svojci ne, je vsako družabno in družinsko srečanje prav lepo doživetje. In tako se je nadvse prijetno srečanje potomcev Ane, ki je bila rojena leta 1904, in Jakoba Jaušovec (1906), in sta z družino živela na Plitvičkem Vrhu pri Gornji Radgoni, odvijalo minulo soboto, na Turistični kmetiji Roškar v Lastomercih. Na srečanju, kjer se je zbralo 60 potomcev rodbine Jaušovec, med njimi tudi še živeči otroci, ki so razumljivo že v letih. Prišli so: Tilika, Vili, Erna in Štefka, manjkala pa je le Anica, sploh pa so bili udeleženci srečanja od blizu in daleč, najdlje iz Slovenske Bistrice in Gradca. Srečanje, ki je že šesto po vrsti, pripravljali so jih vsaka tri leta, odslej pa bo potekalo vsaki dve leti, so letos pripravili: Vlasta Šalamun, Drago Sobočan in Miran Senčar.

Samo srečanje je bilo nepozabno in ganljivo, kar niti ne preseneča, saj gre za „isto kri". Sami veseli in nasmejani obrazi, kar je pomenilo še več zabave in smeha. Ker so potomci Ane in Jakoba pevci, Vili je celo vodja pevskih skupin, in med njimi številni glasbeniki, je razumljivo, da je odmevalo lepo petje in glasba. Za glasbeni program je sicer poskrbel Tibor Jaušovec, občasno pa mu je pomagalo kar osem harmonikarjev z igranjem na »frajtonarici«: Nace Sobočan, Boštjan Jaušovec, Nejc Senčar, Tadej Vajngerl, Dejan Potočnik in njegov sin Anže Potočnik, Miran Rola in njegov sin, in najmlajši harmonikar, star šele 5 let, Anže Rola. Mnogi so sicer pogrešali njihovega »prvega harmonikarja« Mira Jaušovca, ki pa se ni mogel udeležiti srečanja. Glasbeniki so tudi šaljivci, zato so prisotni bili deležni humorističnih nastopov muzikantov, tudi skečev, s katerimi so dodobra nasmejali prav vse prisotne. Svoj glasbeni nastop je prispevala tudi Neli Senčar, ki je zaigrala na saksofon.
Udeležence srečanja je v nekaj besedah pozdravila in nagovorila organizatorica srečanja Vlasta Šalamun, ki se je v svojem imenu in imenu soorganizatorjev Draga Sobočana in Mirana Senčarja zahvalila vsem, da so se udeležili tega nepozabnega srečanja. Povedala je, da se je število članov, potomcev rodu Jaušovec, od zadnjega srečanja samo večalo in da je na poti nov član te »družine«, ki se jim bo pridružil že v mesecu juniju. Svoj nagovor je zaključila z mislijo: »Danes je vedno, jutri nikoli, zato naj bo to srečanje za vsakega spet nepozabno«. In bilo je zares nepozabno, saj se je zabava odvijala vse do četrte ure zjutraj. Zaključili pa so jo spet s pesmijo, ki je bila rdeča nit tega srečanja.

(Foto: Ludvik Kramberger)

Srečalo se je 60 potomcev Jaušovec

Na zlati poroki je Mariji in Jožetu Lahu zapel tudi Stane Vidmar

Zlatoporočenca LahPoleg decembrskega vrveža in novoletnega prazničnega vzdušja, so pri družini Lah iz Očeslavcev v občini Gornja Radgona, imeli še posebno slovesno slavje z več kot sto svati. Marija in Jože Lah sta namreč praznovala zlato poroko, saj že 50 let z roko v roki stopata skozi lepoto in bolečino življenja. Zlatoporočenca sta se spoznala po Jožetovem prihodu s služenja vojaškega roka v Makedoniji, ko sta se srečala na vaški veselici v Stavešincih in se takoj zaljubila. Rosno mlada sta se poročila 31. decembra 1967 (Marija pri komaj 18 letih, Jože pri 23) civilno in cerkveno v cerkvi v Gornji Radgoni. Tako ljubezen z vaške veselice traja že pol stoletja.

Ljubezen z vaške veselice traja že 50 let

Med soboto in nedeljo so sekunde do pravoslavnega novega leta odštevali tudi v Termah Lendava

Pravoslavno novo letoPodobno kot marsikje po Sloveniji, zlasti v večjih krajih, kjer živi večje število pravoslavnih vernikov, je čakanje novega pravoslavnega leta, v noči med soboto in nedeljo, potekalo tudi na skrajnjem severovzhodu države. Srbsko kulturno društvo "Jovan Jovanović Zmaj" Lendava je namreč v soboto, 13. januarja zvečer, kot vsako leto poprej, v restavraciji Term Lendava pripravilo novoletno zabavo po julijanskem koledarju, ali najpogosteje rečeno zabavo ob pravoslavnem novem letu. Novoletne zabave so se, poleg članov omenjenega kulturnega društva udeležili tudi njihovi prijatelji in znanci, ne glede na nacionalnost ali veroizpoved, med njimi tudi veliko Slovencev, Madžarov, Hrvatov in drugih. Vse je potekalo v znamenju veselega vzdušja, veliko glasbe, plesov, odlične kulinarike...

Srbsko

Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Naša Mura - Unsere Mur

 

MokriščaPohod ob svetovnem dnevu mokrišč ob Muri

Izmed številnih aktivnosti, ki so potekale ob letošnjem 2. februarju, svetovnem dnevu mokrišč (WWD – World Wetlands Day), pripada eno častnih mest zanimivem pohodu, ki je že trinajstič potekal v Pomurju, pravzaprav ob reki Muri, poleg pomurskih in sploh slovenskih naravovarstvenikov pa so spet zraven bili njihovi kolegi iz sosednjih držav Avstrije, Hrvaške in Madžarske.

V organizaciji mednarodnega komiteja za varstvo Mure, iz štirih sosednjih držav, skozi katere teče reka, koordinator v Sloveniji pa je Društvo Tabrih, se je v Radencih zbralo rekordnih 700 ljubiteljev narave, reke Mure in sploh zdravja. Pri organizaciji pohoda so sodelovali še Zveza društev Moja Mura, Javni zavod Krajinski park Goričko, Zdravilišče Radenci, Prleška razvojna agencija in drugi. Letos je pohod potekal na temo Mokrišča: bogata turistična izkušnja.

Na letošnjem pohodu od Radencev do Hrastje Mote in nazaj rekordnih 700 ljubiteljev narave

Po nagovoru predstavnikov okoljevarstvenih organizacij iz Hrvaške, Slovenije, Madžarske in Avstrije, ter gostiteljev iz Radencev so se udeleženci podali na deset kilometrov dolg voden pohod z vodniki ob Muri do Hrastja – Mote, od koder so se vrnili do Zdravilišča Radenci. Pohod so letos organizirali trinajstič, pobudniki zanj pa so bili leta 2000 v Društvu Tabrih s ciljem, da bi poplavne gozdove in mokrišča ob reki uvrstili med mednarodno pomembna mokrišča konvencije Ramsar, kar pa se doslej še ni zgodilo. Pohodniki ves čas s pohodom opominjajo na nevarnosti, ki grozijo temu območju s posegi v naravo, želijo pa, da Mura ostane še naprej brez jezov kot del bodočega mednarodnega biosfernega rezervata Evrope Mura – Drava – Donava. Vsako leto doživljajo in spoznavajo drugo območje sveta ob reki.

Naravovarstveniki pripravili pohod ob svetovnem dnevu mokrišč

Kot rečeno, »Mokrišča. Bogata turistična izkušnja«, je slogan letošnje obeležitve Svetovnega dneva mokrišč, ki ga praznujemo 2. februarja od leta 1971, po tem ko je bila v iranskem mestecu Ramsar podpisana konvencija o varstvu mokrišč. V Pomurju na ta dan društvo Tabrih že od leta 2000 prireja pohode ob Muri z namenom opozoriti na pomembno mokrišče, ki ga Pomurci moramo ohranjati iz mnogih zornih kotov. O pomenu letošnje teme so organizatorji prejeli izjavo iz pisarne Ramsar v Glandu (Švica), v njem pa sta Tobias Salathe & Kati Wenzel, iz Sekretariata konvencije Ramsar, med drugim zapisala: »Za Ramsarsko konvencijo je Mura pomembna reka. Z dolžino 445 km je najdaljši pritok Drave, ta pa je največji pritok Donave. Mura je mejna reka na več odsekih, pri čemer napaja čezmejne vodne vire in med drugim prispeva tudi k termalnim vodnim virom v toplicah in zdraviliščih. Za ohranitev bogastva reke Mure se je oktobra lani sestala mednarodna delovna skupina v Budimpešti, ki oblikuje skupni pet-državni biosferni rezervat Mura-Drava-Donava. V tem območju je že pet območij varovanih s konvencijo Ramsar, vendar noben ni ob Muri. O tej možnosti bodo odgovorni razpravljali na srečanju držav podpisnic konvencije Ramsar v mesecu juliju v Bukarešti. Odlikovanje območja po konvenciji Ramsar je mednarodni instrument za vzdržno rabo pomembnih rečnih ekosistemov, ki naj bi prispeval k zmanjševanju napredujočega upadanja podtalnice kot posledice klimatskih sprememb in povečane rabe vode. Mejna Mura in njena mokrišča so najprimernejše Ramsar-območje.«

Hkrati so iz pisarne Ramsar povabili vse, ki imajo radi Muro in jo želijo spoznati ter ohraniti bodočim rodovom, da se borijo zanjo. Letošnji slogan je še posebej povezan z Zdraviliščem Radenci, saj mineva natanko 130 let odkar je slednje zraslo na mokriščih Mure. „Ob tem je letos minilo dvanajst let odkar se je 15 pohodnikov društva Tabrih, ki si prizadeva ohranjati naravno in kulturno dediščino, leta 2000 odpravilo na prvi pohod ob Muri. Dvanajst let mineva odkar želimo mokrišča ob Muri uvrstiti na svetovni zemljevid območij varovanih mokrišč po Ramsarski konvenciji. Kakšno je stanje po 12 letih? Vsi, ki ste na pohodu boste spoznali življenjska okolja najširšega poplavnega območja Mure med visoko vodnimi nasipi. Skrb za podnebje Pomurja je skrb za ohranjanje poplav ob Muri, skrb za rokave in mrtvice in skrb za ozaveščenost ljudi, ki živijo ob Muri; v Prekmurju in Prlekiji, v Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem. Pohodniki s pohodom opominjamo in želimo, da Mura ostane še naprej brez jezov kot del bodočega biosfernega rezervata Evrope: Mura - Drava – Donava“, so poudarjali govorniki v Radencih.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Naša Mura - Unsere Mur