Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Naša Mura - Unsere Mur

 

MokriščaPohod ob svetovnem dnevu mokrišč ob Muri

Izmed številnih aktivnosti, ki so potekale ob letošnjem 2. februarju, svetovnem dnevu mokrišč (WWD – World Wetlands Day), pripada eno častnih mest zanimivem pohodu, ki je že trinajstič potekal v Pomurju, pravzaprav ob reki Muri, poleg pomurskih in sploh slovenskih naravovarstvenikov pa so spet zraven bili njihovi kolegi iz sosednjih držav Avstrije, Hrvaške in Madžarske.

V organizaciji mednarodnega komiteja za varstvo Mure, iz štirih sosednjih držav, skozi katere teče reka, koordinator v Sloveniji pa je Društvo Tabrih, se je v Radencih zbralo rekordnih 700 ljubiteljev narave, reke Mure in sploh zdravja. Pri organizaciji pohoda so sodelovali še Zveza društev Moja Mura, Javni zavod Krajinski park Goričko, Zdravilišče Radenci, Prleška razvojna agencija in drugi. Letos je pohod potekal na temo Mokrišča: bogata turistična izkušnja.

Na letošnjem pohodu od Radencev do Hrastje Mote in nazaj rekordnih 700 ljubiteljev narave

Po nagovoru predstavnikov okoljevarstvenih organizacij iz Hrvaške, Slovenije, Madžarske in Avstrije, ter gostiteljev iz Radencev so se udeleženci podali na deset kilometrov dolg voden pohod z vodniki ob Muri do Hrastja – Mote, od koder so se vrnili do Zdravilišča Radenci. Pohod so letos organizirali trinajstič, pobudniki zanj pa so bili leta 2000 v Društvu Tabrih s ciljem, da bi poplavne gozdove in mokrišča ob reki uvrstili med mednarodno pomembna mokrišča konvencije Ramsar, kar pa se doslej še ni zgodilo. Pohodniki ves čas s pohodom opominjajo na nevarnosti, ki grozijo temu območju s posegi v naravo, želijo pa, da Mura ostane še naprej brez jezov kot del bodočega mednarodnega biosfernega rezervata Evrope Mura – Drava – Donava. Vsako leto doživljajo in spoznavajo drugo območje sveta ob reki.

Naravovarstveniki pripravili pohod ob svetovnem dnevu mokrišč

Kot rečeno, »Mokrišča. Bogata turistična izkušnja«, je slogan letošnje obeležitve Svetovnega dneva mokrišč, ki ga praznujemo 2. februarja od leta 1971, po tem ko je bila v iranskem mestecu Ramsar podpisana konvencija o varstvu mokrišč. V Pomurju na ta dan društvo Tabrih že od leta 2000 prireja pohode ob Muri z namenom opozoriti na pomembno mokrišče, ki ga Pomurci moramo ohranjati iz mnogih zornih kotov. O pomenu letošnje teme so organizatorji prejeli izjavo iz pisarne Ramsar v Glandu (Švica), v njem pa sta Tobias Salathe & Kati Wenzel, iz Sekretariata konvencije Ramsar, med drugim zapisala: »Za Ramsarsko konvencijo je Mura pomembna reka. Z dolžino 445 km je najdaljši pritok Drave, ta pa je največji pritok Donave. Mura je mejna reka na več odsekih, pri čemer napaja čezmejne vodne vire in med drugim prispeva tudi k termalnim vodnim virom v toplicah in zdraviliščih. Za ohranitev bogastva reke Mure se je oktobra lani sestala mednarodna delovna skupina v Budimpešti, ki oblikuje skupni pet-državni biosferni rezervat Mura-Drava-Donava. V tem območju je že pet območij varovanih s konvencijo Ramsar, vendar noben ni ob Muri. O tej možnosti bodo odgovorni razpravljali na srečanju držav podpisnic konvencije Ramsar v mesecu juliju v Bukarešti. Odlikovanje območja po konvenciji Ramsar je mednarodni instrument za vzdržno rabo pomembnih rečnih ekosistemov, ki naj bi prispeval k zmanjševanju napredujočega upadanja podtalnice kot posledice klimatskih sprememb in povečane rabe vode. Mejna Mura in njena mokrišča so najprimernejše Ramsar-območje.«

Hkrati so iz pisarne Ramsar povabili vse, ki imajo radi Muro in jo želijo spoznati ter ohraniti bodočim rodovom, da se borijo zanjo. Letošnji slogan je še posebej povezan z Zdraviliščem Radenci, saj mineva natanko 130 let odkar je slednje zraslo na mokriščih Mure. „Ob tem je letos minilo dvanajst let odkar se je 15 pohodnikov društva Tabrih, ki si prizadeva ohranjati naravno in kulturno dediščino, leta 2000 odpravilo na prvi pohod ob Muri. Dvanajst let mineva odkar želimo mokrišča ob Muri uvrstiti na svetovni zemljevid območij varovanih mokrišč po Ramsarski konvenciji. Kakšno je stanje po 12 letih? Vsi, ki ste na pohodu boste spoznali življenjska okolja najširšega poplavnega območja Mure med visoko vodnimi nasipi. Skrb za podnebje Pomurja je skrb za ohranjanje poplav ob Muri, skrb za rokave in mrtvice in skrb za ozaveščenost ljudi, ki živijo ob Muri; v Prekmurju in Prlekiji, v Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem. Pohodniki s pohodom opominjamo in želimo, da Mura ostane še naprej brez jezov kot del bodočega biosfernega rezervata Evrope: Mura - Drava – Donava“, so poudarjali govorniki v Radencih.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Naša Mura - Unsere Mur