Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Aleš, Darko, Marjan, Matjaž, Robert in Stanislav

 

Država se je po 21 letih, z medaljami za hrabrost oddolžila pogumnim fantom

PriznanjaLe nekaj metrov stran od mesta, kjer so med 28. junijem in 3. julijem 1991 potekali najhujši boji za obrambo Gornje Radgone, v mestnem muzeju (špitalu), je dobrih 20 let po omenjenih dogodkih potekala slovesnost, na kateri se je država oddolžila še nekaterim posameznikom, ki so bili med tistimi, ki so zaznamovali brezkompromisno obrambo mesta ob reki Muri in s tem samostojne Slovenije.

Šestim domačim fantom, teritorialcem in prostovoljcem, ki so se izkazali med osamosvojitvenimi boji v Gornji Radgoni, so pripadle medalje za hrabrost, poveljniku iz Ljubljane, pa je bilo podeljeno visoko priznanje Ministrstva za obrambo. Slovesnosti ob podelitvi medalj za hrabrost, ter omenjenega visokega priznanja, kar je storila odhajajoča se ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič, so se poleg številnih najvišjih lokalnih predstavnikov veteranskih organizacij in drugih gostov, udeležili tudi načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor mag. Alojz Šteiner, ki je dejal, da čas za priznanja nikoli ne zastara, ob tem župan občine Gornja Radgona, Anton Kampuš, ki je med drugim dejal, da so prav v Gornji Radgoni potekali najhujši spopadi v osamosvojitveni vojni, in da zato akterjem pripadajo posebna priznanja, ter novoizvoljeni poslanec DZ, mag. Dejan Židan.

„Včasih je obstajal star vojaški izrek, ki se pogosto uporablja tudi dandanes, in sicer, da medalje in krogle ne zadenejo pravih prsi. Zato je dobro, da vsaj sedaj, skoraj 21 let pozneje popravimo krivico in podelimo medalje za hrabrost, tistim ki so se izkazali med osamosvojitvenimi boji v Gornji Radgoni. To so ljudje, ki si priznanja zaslužijo in nikoli ni prepozno, da jim jih podelimo“, je med drugim povedala ministrica za obrambo Ljubica Jelušič, ki je hkrati poudarila, da so tokrat, čeprav z zamudo, medalje zadele prave prsi. Ob tem je prisotnemu poslancu novega DZ, mag. Dejanu Židanu povedala, da naj se zavzema za ureditev statusa vseh veteranov, od 2. svetovne, do osamosvojitvene vojne.

Tokrat so v Gornji Radgoni medalje za hrabrost podelili: Marjanu Himelrajhu, ki je bil eden tistih prostovoljcev, ki so 28. junija 1991 iz objektov podjetja Elrad (tik ob sedanjem muzeju) z molotovkami izvedli napad na kolono Jugoslovanske ljudske armade. Poleg njega so medaljo za hrabrost prejeli še nekdanji pripadniki Teritorialne obrambe (Stanislav Rojko, Aleš Slanič, Matjaž Perša, Robert Poberžnik in Darko Muc), ki so med osamosvojitveno vojno leta 1991 pokazali veliko mero osebnega poguma, samoiniciativnosti in odločnosti ter v bojih v Gornji Radgoni izpostavili tudi svoje življenje. „Bili ste drzni in si zaslužite priznanja“, je dejala Jelušičeva, ki je visoko priznanje ministrstva za obrambo izročila tudi polkovniku Mihi Butari, ki je bil v času slovenske osamosvojitve poveljnik Manevrske strukture Narodne zaščite v ljubljanski pokrajini. Slednji je dobil nalogo, da napade vse vojaške objekte Jugoslovanske armade, a se je sam odločil drugače. S ciljem preprečitve neštetih smrtnih žrtev tako na obeh vojskojočih strani kot med civilisti se je namreč odločil le obkoliti vojaške objekte, jim odklopiti vodo, elektriko, dobavo hrane ipd. To je slednje prisililo na vdajo in s tem so rešene številne nedolžne žrtve.

Obrambna ministrica Ljubica Jelušič je spomnila na pogum številnih udeležencev v vojni za samostojno Slovenijo, med drugim pa si je zastavila vprašanje, ali smo takrat borili za to, kar imamo danes. „Kljub temu čuvajte vse te vrednote“, je dejala ministrica Jelušičeva, ki je dodala, da politiki, ki vodijo državo pogosto niso najbolj razumni, med vojno pa „ste prav vi bili zelo razumni in ob tem zelo drzni“.

Kakorkoli že, čeprav nekatere očitno moti, da se takšna in drugačna priznanja in odlikovanja podeljujejo tudi dobrih 20 let pozneje, je dobro da se država oddolži tistim, ki so tako ali drugače sodelovali pri njenem nastanku. Zgodovinarji bodo najverjetneje še desetletja ugotavljali kdo je tukaj heroj in kdo „heroj“, ko pa gre za pogumne fante iz Gornje Radgone in okolice pa lahko samo pritrdimo: Medalje so na pravih prsih, nekoliko pozno, a povsem zasluženo!

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Aleš, Darko, Marjan, Matjaž, Robert in Stanislav