Maja 1969 in maja 2019 v isti cerkvi Čadram - Oplotnica

Zlata poroka CugmasV družbi kakšnih 50 svatov, predvsem svojih najdražjih in najbližjih, na čelu z otroki: Robertom, Boštjanom in Jasmino, njihovimi partnerji, ter petimi vnukinjami: Evo, Mašo, Ano, Ajo in Nežo, sta 50-letnico skupnega zakona, minulo soboto, obeležila Marjan in Sonja Cugmas iz Slovenskih Konjic. Slavnostni zlati obred s ponovno zaobljubo ter sveto mašo, v župnijski cerkvi sv. Janez Krstnik Čadram – Oplotnica, je opravil domači župnik Davorin Vreča (Davorin mimogrede izvira iz Gornje Radgone op.p.), prav tam kjer sta Marjan in Sonja pred petdesetimi leti in enim dnevom (24.5.1969), ko ju je do konca njunih dni povezal sedaj že pokojni duhovnik Alojz Lasbaher.

Marjan in Sonja Cugmas sta obeležila zlato obletnico skupnega življenja

Vseh devet ekip z zlato medaljo

Kihača VogričevciV prleškem Društvu za ohranitev jedi naših babic – Kihača, se zavedajo, da med ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih in bolj kot ne pozabljenih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tistega izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše, prežganke in podobne jedi, kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. Okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo nedeljo, v okviru krajevnega praznika v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo omenjeno domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan. Tokrat so prav vse nastopajoče ekipe kuhale različne jedi „na žlico", žal je šest od 15 prijavljenih ekip, zaradi slabega vremena, nastop odpovedalo. Kljub temu je bilo tekmovanje zanimivo, skuhane jedi pa odlične.

Zmagovalec tekmovanja v kuhanju jedi „na žlico

Na 23. bogračiadi le 15 ekip z veliko predvolilnega naboja - Jevškovi in Židanovi SD na 2. mestu

Bogračiada MSMinulo soboto, ko je na dvorišču hotela Diana v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, že triindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju, je bilo zraven, med lepim številom obiskovalcev in gostov, tudi kar nekaj znanih osebnosti. To niti ne preseneča ob dejstvu, da se bližajo volitve v Evropski parlament in številni kandidati so se želeli predstaviti prekmurskim in prleškim volivcem. Bograč sicer ima v Prekmurju prav posebno mesto, saj je zasidran v tamkajšnjo kulturno-zgodovinsko dediščino, zlasti kulinariko, in kuharske prireditve vedno znova privabljajo kuharje in pokuševalce.

Najboljši bograč so skuhale „Sončnice

Drugič so se srečali rodbini Holc – Kolarič in spet je bilo prijetno, veselo in razigrano

Rodbina Holc - KolaričDandanes, ko vsi nekam hitimo, in nimam časa niti za najbližje, da ne govorimo o prijateljih, znancih in sosedih, je vsako srečanje med ljudmi lepo doživetje. Že v sami slovenski besedi »srečanje« se skriva besedica sreča. Da je temu tako, smo se lahko prepričali, ko smo obiskali udeležence 2. srečanja rodbine Holc iz Stare Gore pri Sv. Juriju ob Ščavnici in rodbine Kolarič z Noričkega Vrha pri Gornji Radgoni. Osrednji del dogodka je potekal na Stari Gori, začelo pa se je z zbiranjem na Negovskem gradu. Tam sta udeležence sprejela letošnja organizatorja Nada in Vincenc Holc iz Maribora. Skupaj z zaposlenimi sta na grajski zelenici pripravila mize in stole za sprejem gostov in prvo dobrodošlico. Po kratki pogostitvi s sladkimi dobrotami, ki so jih spekle posamezne udeleženke, se jih je večina podala v župnijsko cerkev Marijinega rojstva v Negovi k sveti maši. Ob duhovniku dr. Antonu Ožingerju jo je daroval župnik župnije Sv. Jurij ob Ščavnici Boštjan Ošlaj.

Holčevi z gore in Kolaričevi z vrha

Srečalo se je 70 pripadnikov rodbine Steyer z Apaškega polja

Srečanje SteyerVinogradniško posestvo Steyer ali Hišo dišečih tramincev iz Plitvice pri Gornji Radgoni je v preteklosti, predvsem zaradi vrhunskih vin in odlične kulinarike, obiskalo veliko, na stotine in tisoče zlasti ljubiteljev vrhunske kapljice, ne le iz Slovenije, temveč praktično z vseh celin, a gotovo nikoli pred minulo soboto, na čudovitem posestvu, hkrati ni bilo toliko pripadnikov rodbine Steyer. V organizaciji treh sorodnikov, gostitelja Danila Steyerja, apaškega župana, dr. Andreja Steyerja in Ericha Steyerja iz sosednje Avstrije, jih je namreč na 3. bienalno srečanje prišlo okoli 70, od blizu in daleč, največ iz Apaške doline, pa tudi iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga. Med njimi je bila najstarejša Otilija (Steyer) Gungl, rojena 13.12.1928 in najmlajša Ana Stejer, rojena, 9.6.2016.

Steyerji živijo na vseh koncih sveta

Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Aleš, Darko, Marjan, Matjaž, Robert in Stanislav

 

Država se je po 21 letih, z medaljami za hrabrost oddolžila pogumnim fantom

PriznanjaLe nekaj metrov stran od mesta, kjer so med 28. junijem in 3. julijem 1991 potekali najhujši boji za obrambo Gornje Radgone, v mestnem muzeju (špitalu), je dobrih 20 let po omenjenih dogodkih potekala slovesnost, na kateri se je država oddolžila še nekaterim posameznikom, ki so bili med tistimi, ki so zaznamovali brezkompromisno obrambo mesta ob reki Muri in s tem samostojne Slovenije.

Šestim domačim fantom, teritorialcem in prostovoljcem, ki so se izkazali med osamosvojitvenimi boji v Gornji Radgoni, so pripadle medalje za hrabrost, poveljniku iz Ljubljane, pa je bilo podeljeno visoko priznanje Ministrstva za obrambo. Slovesnosti ob podelitvi medalj za hrabrost, ter omenjenega visokega priznanja, kar je storila odhajajoča se ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič, so se poleg številnih najvišjih lokalnih predstavnikov veteranskih organizacij in drugih gostov, udeležili tudi načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor mag. Alojz Šteiner, ki je dejal, da čas za priznanja nikoli ne zastara, ob tem župan občine Gornja Radgona, Anton Kampuš, ki je med drugim dejal, da so prav v Gornji Radgoni potekali najhujši spopadi v osamosvojitveni vojni, in da zato akterjem pripadajo posebna priznanja, ter novoizvoljeni poslanec DZ, mag. Dejan Židan.

„Včasih je obstajal star vojaški izrek, ki se pogosto uporablja tudi dandanes, in sicer, da medalje in krogle ne zadenejo pravih prsi. Zato je dobro, da vsaj sedaj, skoraj 21 let pozneje popravimo krivico in podelimo medalje za hrabrost, tistim ki so se izkazali med osamosvojitvenimi boji v Gornji Radgoni. To so ljudje, ki si priznanja zaslužijo in nikoli ni prepozno, da jim jih podelimo“, je med drugim povedala ministrica za obrambo Ljubica Jelušič, ki je hkrati poudarila, da so tokrat, čeprav z zamudo, medalje zadele prave prsi. Ob tem je prisotnemu poslancu novega DZ, mag. Dejanu Židanu povedala, da naj se zavzema za ureditev statusa vseh veteranov, od 2. svetovne, do osamosvojitvene vojne.

Tokrat so v Gornji Radgoni medalje za hrabrost podelili: Marjanu Himelrajhu, ki je bil eden tistih prostovoljcev, ki so 28. junija 1991 iz objektov podjetja Elrad (tik ob sedanjem muzeju) z molotovkami izvedli napad na kolono Jugoslovanske ljudske armade. Poleg njega so medaljo za hrabrost prejeli še nekdanji pripadniki Teritorialne obrambe (Stanislav Rojko, Aleš Slanič, Matjaž Perša, Robert Poberžnik in Darko Muc), ki so med osamosvojitveno vojno leta 1991 pokazali veliko mero osebnega poguma, samoiniciativnosti in odločnosti ter v bojih v Gornji Radgoni izpostavili tudi svoje življenje. „Bili ste drzni in si zaslužite priznanja“, je dejala Jelušičeva, ki je visoko priznanje ministrstva za obrambo izročila tudi polkovniku Mihi Butari, ki je bil v času slovenske osamosvojitve poveljnik Manevrske strukture Narodne zaščite v ljubljanski pokrajini. Slednji je dobil nalogo, da napade vse vojaške objekte Jugoslovanske armade, a se je sam odločil drugače. S ciljem preprečitve neštetih smrtnih žrtev tako na obeh vojskojočih strani kot med civilisti se je namreč odločil le obkoliti vojaške objekte, jim odklopiti vodo, elektriko, dobavo hrane ipd. To je slednje prisililo na vdajo in s tem so rešene številne nedolžne žrtve.

Obrambna ministrica Ljubica Jelušič je spomnila na pogum številnih udeležencev v vojni za samostojno Slovenijo, med drugim pa si je zastavila vprašanje, ali smo takrat borili za to, kar imamo danes. „Kljub temu čuvajte vse te vrednote“, je dejala ministrica Jelušičeva, ki je dodala, da politiki, ki vodijo državo pogosto niso najbolj razumni, med vojno pa „ste prav vi bili zelo razumni in ob tem zelo drzni“.

Kakorkoli že, čeprav nekatere očitno moti, da se takšna in drugačna priznanja in odlikovanja podeljujejo tudi dobrih 20 let pozneje, je dobro da se država oddolži tistim, ki so tako ali drugače sodelovali pri njenem nastanku. Zgodovinarji bodo najverjetneje še desetletja ugotavljali kdo je tukaj heroj in kdo „heroj“, ko pa gre za pogumne fante iz Gornje Radgone in okolice pa lahko samo pritrdimo: Medalje so na pravih prsih, nekoliko pozno, a povsem zasluženo!

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Aleš, Darko, Marjan, Matjaž, Robert in Stanislav