Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Radgonski invalidi so predčasno in prisrčno silvestrovali

Zaključek invalidiPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti. Vsekakor pa izmed tovrstnih druženj radgonskih invalidov pripada eno častnih mest tradicionalnemu srečanju, ki ga vedno ob izteku leta, kot nekakšno predčasno silvestrovanje, pripravljajo na različnih lokacijah.

Tudi invalidi se radi razigrajo in poveselijo

Še vedno sta vzgled svojim najbližjim in mnogim drugim

Zlata poroka HarlV cerkvi Sv. Trojice v Slovenskih Goricah je v teh decembrskih dneh potekala posebna slovesnost ob praznovanju zlate poroke zakoncev Štefanije in Friderika Harl iz domačega kraja. Oba obreda, civilni in cerkveni, sta potekala v cerkvi. Civilni obred, je ob asistenci Barbare Cvetko, opravil župan občine Sv. Trojica Darko Fras. Življenjsko zgodbo zakoncev je podala Brabara Cvetko, ki je na kratko opisala njuni življenjski poti. K njunemu zakonskemu jubileju je čestital župan Darko Fras, ki jima je zaželel še veliko skupnih let, ob tem pa med drugim dejal: »Zakonska zveza je temelj tradicionalne družine, družina pa osnovna družbena celica, ki je ključnega pomena za razvoj naše skupnosti.

Zlato poroko sta obhajala Štefanija in Friderik Harl iz Slovenskih Goric

Na vseslovenski razstavi jaslic v samostanski kleti več kot 160 izdelkov iz različnih materialov

Jaslice Sveta TrojicaObčina Sveta Trojica v Slovenskih goricah je skupaj z domačimi naselji, društvi in posamezniki letos organizirala že 7. razstavo jaslic v Samostanski kleti oz. v Razstavno protokolarnem centru Sv. Martina. Glavni organizator postavljanja jaslic, ki bodo na ogled do 6. januarja, je Jože Žel iz Sv. Trojice. Na otvoritvi je trojiški župan Darko Fras poudaril, da je razstava nekako zaznamovala kraj, dal prenovljeni samostanki kleti eno izmed pomembnih vsebin ter predvsem povezala ljudi, kar je v teh časih najtežje.

Sveta Trojica v znamenju jaslic

Kakšnih 20 članov TD Majolka se je z baklami sprehodilo v lepi „zimski" noči

Pohod TD Majolka Podobno kot že vrsto let so prizadevni člani in članice TD Majolka, večina jih je iz okolice Gornje Radgone, in še nekaj njihovih prijateljev, tudi letos izpeljali božični pohod z baklami. Tokrat so se iz Črešnjevcev (Holtova vila), odpravili k polnočnici v farni cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni. V sicer prijetnem vzdušju, in v kar toplem zimskem vremenu se je pohoda dolgega približno šest kilometrov udeležilo kakšnih 20 članic in članov društva ter drugih ljubiteljev pohodništva. Na startu je bilo udeležencev nekoliko manj, a so se jim po poti pridružili še drugi prijatelji. Sama peš hoja ni bila preveč naporna in zahtevna, ne za starejše in ne za mlajše pohodnike, saj praktično ni bilo nobenih vzpetin.

Iz Črešnjevcev z baklami k polnočnici v Radgono

V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Aleš, Darko, Marjan, Matjaž, Robert in Stanislav

 

Država se je po 21 letih, z medaljami za hrabrost oddolžila pogumnim fantom

PriznanjaLe nekaj metrov stran od mesta, kjer so med 28. junijem in 3. julijem 1991 potekali najhujši boji za obrambo Gornje Radgone, v mestnem muzeju (špitalu), je dobrih 20 let po omenjenih dogodkih potekala slovesnost, na kateri se je država oddolžila še nekaterim posameznikom, ki so bili med tistimi, ki so zaznamovali brezkompromisno obrambo mesta ob reki Muri in s tem samostojne Slovenije.

Šestim domačim fantom, teritorialcem in prostovoljcem, ki so se izkazali med osamosvojitvenimi boji v Gornji Radgoni, so pripadle medalje za hrabrost, poveljniku iz Ljubljane, pa je bilo podeljeno visoko priznanje Ministrstva za obrambo. Slovesnosti ob podelitvi medalj za hrabrost, ter omenjenega visokega priznanja, kar je storila odhajajoča se ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič, so se poleg številnih najvišjih lokalnih predstavnikov veteranskih organizacij in drugih gostov, udeležili tudi načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor mag. Alojz Šteiner, ki je dejal, da čas za priznanja nikoli ne zastara, ob tem župan občine Gornja Radgona, Anton Kampuš, ki je med drugim dejal, da so prav v Gornji Radgoni potekali najhujši spopadi v osamosvojitveni vojni, in da zato akterjem pripadajo posebna priznanja, ter novoizvoljeni poslanec DZ, mag. Dejan Židan.

„Včasih je obstajal star vojaški izrek, ki se pogosto uporablja tudi dandanes, in sicer, da medalje in krogle ne zadenejo pravih prsi. Zato je dobro, da vsaj sedaj, skoraj 21 let pozneje popravimo krivico in podelimo medalje za hrabrost, tistim ki so se izkazali med osamosvojitvenimi boji v Gornji Radgoni. To so ljudje, ki si priznanja zaslužijo in nikoli ni prepozno, da jim jih podelimo“, je med drugim povedala ministrica za obrambo Ljubica Jelušič, ki je hkrati poudarila, da so tokrat, čeprav z zamudo, medalje zadele prave prsi. Ob tem je prisotnemu poslancu novega DZ, mag. Dejanu Židanu povedala, da naj se zavzema za ureditev statusa vseh veteranov, od 2. svetovne, do osamosvojitvene vojne.

Tokrat so v Gornji Radgoni medalje za hrabrost podelili: Marjanu Himelrajhu, ki je bil eden tistih prostovoljcev, ki so 28. junija 1991 iz objektov podjetja Elrad (tik ob sedanjem muzeju) z molotovkami izvedli napad na kolono Jugoslovanske ljudske armade. Poleg njega so medaljo za hrabrost prejeli še nekdanji pripadniki Teritorialne obrambe (Stanislav Rojko, Aleš Slanič, Matjaž Perša, Robert Poberžnik in Darko Muc), ki so med osamosvojitveno vojno leta 1991 pokazali veliko mero osebnega poguma, samoiniciativnosti in odločnosti ter v bojih v Gornji Radgoni izpostavili tudi svoje življenje. „Bili ste drzni in si zaslužite priznanja“, je dejala Jelušičeva, ki je visoko priznanje ministrstva za obrambo izročila tudi polkovniku Mihi Butari, ki je bil v času slovenske osamosvojitve poveljnik Manevrske strukture Narodne zaščite v ljubljanski pokrajini. Slednji je dobil nalogo, da napade vse vojaške objekte Jugoslovanske armade, a se je sam odločil drugače. S ciljem preprečitve neštetih smrtnih žrtev tako na obeh vojskojočih strani kot med civilisti se je namreč odločil le obkoliti vojaške objekte, jim odklopiti vodo, elektriko, dobavo hrane ipd. To je slednje prisililo na vdajo in s tem so rešene številne nedolžne žrtve.

Obrambna ministrica Ljubica Jelušič je spomnila na pogum številnih udeležencev v vojni za samostojno Slovenijo, med drugim pa si je zastavila vprašanje, ali smo takrat borili za to, kar imamo danes. „Kljub temu čuvajte vse te vrednote“, je dejala ministrica Jelušičeva, ki je dodala, da politiki, ki vodijo državo pogosto niso najbolj razumni, med vojno pa „ste prav vi bili zelo razumni in ob tem zelo drzni“.

Kakorkoli že, čeprav nekatere očitno moti, da se takšna in drugačna priznanja in odlikovanja podeljujejo tudi dobrih 20 let pozneje, je dobro da se država oddolži tistim, ki so tako ali drugače sodelovali pri njenem nastanku. Zgodovinarji bodo najverjetneje še desetletja ugotavljali kdo je tukaj heroj in kdo „heroj“, ko pa gre za pogumne fante iz Gornje Radgone in okolice pa lahko samo pritrdimo: Medalje so na pravih prsih, nekoliko pozno, a povsem zasluženo!

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Aleš, Darko, Marjan, Matjaž, Robert in Stanislav