Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Na 4. vaških igrah v Lutvercih je kar 41 dekletov in fantov streljajo s fračo

Vaške igre LutverciKrajevno vaški odbor Lutverci (Apaška dolina), ki ga vodi predsednik Viktor Sterniša, je konec minulega tedna, na domačem nogometnem igrišču v Lutvercih, pripravil 4. šaljive vaške igre ter streljanje s fračo, na katerih so v šestih zabavnih nalogah tekmovale štiri ekipe. Organizatorji so jih pričakovali nekoliko več, a tudi tako je bilo sila veselo in zabavno. Na igrah, ki so poleg nastopajočih, pritegnile veliko obiskovalcev iz Lutvercev in sosednjih vasi, so nastopili: PGD Lutverci (Jolanda Čerin, Tina Rojc, Patricija Flisar, Jana Kardinar, Tomas Slekovec, Danijel Kotnik, Niko Mulec), PGD Sveta Ana (Nejc Zorec, Matjaž Urošević, Domen Grajfoner, Sašo Zemljič, Valentina Konrad, Nataša Vodan), ekipa Kmetije 2017 (Sabina Mlakar, Maja Alič, Katja Poljanšek, Tomaž Begovič, Monika Košenina, Jan Klobasa, Mitja Roban) in "Dobrovoljčki" (Doris Sterniša, Jože Sterniša, Dani Sterniša, Anže Žnuderl, Milica Hozjan, Matjaž Soklič, Dejan Jaušovec, Doroteja Belna), katere člani prihajajo iz Prlekije. Posebni magnet za obiskovalce, zlasti tiste mlajše, so bili člani ekipe šova „Kmetija 2017", med katerimi je bil tudi domačin iz Gornje Radgone Jan Klobasa.

PGD Sveta Ana pred ekipo šova „Kmetija 2017

Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Aleš, Darko, Marjan, Matjaž, Robert in Stanislav

 

Država se je po 21 letih, z medaljami za hrabrost oddolžila pogumnim fantom

PriznanjaLe nekaj metrov stran od mesta, kjer so med 28. junijem in 3. julijem 1991 potekali najhujši boji za obrambo Gornje Radgone, v mestnem muzeju (špitalu), je dobrih 20 let po omenjenih dogodkih potekala slovesnost, na kateri se je država oddolžila še nekaterim posameznikom, ki so bili med tistimi, ki so zaznamovali brezkompromisno obrambo mesta ob reki Muri in s tem samostojne Slovenije.

Šestim domačim fantom, teritorialcem in prostovoljcem, ki so se izkazali med osamosvojitvenimi boji v Gornji Radgoni, so pripadle medalje za hrabrost, poveljniku iz Ljubljane, pa je bilo podeljeno visoko priznanje Ministrstva za obrambo. Slovesnosti ob podelitvi medalj za hrabrost, ter omenjenega visokega priznanja, kar je storila odhajajoča se ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič, so se poleg številnih najvišjih lokalnih predstavnikov veteranskih organizacij in drugih gostov, udeležili tudi načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor mag. Alojz Šteiner, ki je dejal, da čas za priznanja nikoli ne zastara, ob tem župan občine Gornja Radgona, Anton Kampuš, ki je med drugim dejal, da so prav v Gornji Radgoni potekali najhujši spopadi v osamosvojitveni vojni, in da zato akterjem pripadajo posebna priznanja, ter novoizvoljeni poslanec DZ, mag. Dejan Židan.

„Včasih je obstajal star vojaški izrek, ki se pogosto uporablja tudi dandanes, in sicer, da medalje in krogle ne zadenejo pravih prsi. Zato je dobro, da vsaj sedaj, skoraj 21 let pozneje popravimo krivico in podelimo medalje za hrabrost, tistim ki so se izkazali med osamosvojitvenimi boji v Gornji Radgoni. To so ljudje, ki si priznanja zaslužijo in nikoli ni prepozno, da jim jih podelimo“, je med drugim povedala ministrica za obrambo Ljubica Jelušič, ki je hkrati poudarila, da so tokrat, čeprav z zamudo, medalje zadele prave prsi. Ob tem je prisotnemu poslancu novega DZ, mag. Dejanu Židanu povedala, da naj se zavzema za ureditev statusa vseh veteranov, od 2. svetovne, do osamosvojitvene vojne.

Tokrat so v Gornji Radgoni medalje za hrabrost podelili: Marjanu Himelrajhu, ki je bil eden tistih prostovoljcev, ki so 28. junija 1991 iz objektov podjetja Elrad (tik ob sedanjem muzeju) z molotovkami izvedli napad na kolono Jugoslovanske ljudske armade. Poleg njega so medaljo za hrabrost prejeli še nekdanji pripadniki Teritorialne obrambe (Stanislav Rojko, Aleš Slanič, Matjaž Perša, Robert Poberžnik in Darko Muc), ki so med osamosvojitveno vojno leta 1991 pokazali veliko mero osebnega poguma, samoiniciativnosti in odločnosti ter v bojih v Gornji Radgoni izpostavili tudi svoje življenje. „Bili ste drzni in si zaslužite priznanja“, je dejala Jelušičeva, ki je visoko priznanje ministrstva za obrambo izročila tudi polkovniku Mihi Butari, ki je bil v času slovenske osamosvojitve poveljnik Manevrske strukture Narodne zaščite v ljubljanski pokrajini. Slednji je dobil nalogo, da napade vse vojaške objekte Jugoslovanske armade, a se je sam odločil drugače. S ciljem preprečitve neštetih smrtnih žrtev tako na obeh vojskojočih strani kot med civilisti se je namreč odločil le obkoliti vojaške objekte, jim odklopiti vodo, elektriko, dobavo hrane ipd. To je slednje prisililo na vdajo in s tem so rešene številne nedolžne žrtve.

Obrambna ministrica Ljubica Jelušič je spomnila na pogum številnih udeležencev v vojni za samostojno Slovenijo, med drugim pa si je zastavila vprašanje, ali smo takrat borili za to, kar imamo danes. „Kljub temu čuvajte vse te vrednote“, je dejala ministrica Jelušičeva, ki je dodala, da politiki, ki vodijo državo pogosto niso najbolj razumni, med vojno pa „ste prav vi bili zelo razumni in ob tem zelo drzni“.

Kakorkoli že, čeprav nekatere očitno moti, da se takšna in drugačna priznanja in odlikovanja podeljujejo tudi dobrih 20 let pozneje, je dobro da se država oddolži tistim, ki so tako ali drugače sodelovali pri njenem nastanku. Zgodovinarji bodo najverjetneje še desetletja ugotavljali kdo je tukaj heroj in kdo „heroj“, ko pa gre za pogumne fante iz Gornje Radgone in okolice pa lahko samo pritrdimo: Medalje so na pravih prsih, nekoliko pozno, a povsem zasluženo!

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Aleš, Darko, Marjan, Matjaž, Robert in Stanislav