Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Štirje so obrtniki že 30 let!

 

Na skupščini OOZ Gornja Radgona podelili jubilejna priznanja

Podelitev priznanjV gostišču Zver v Apačah je potekala 2. letna redna seja Skupščine Območne obrtno - podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona, na kateri so delegati iz vseh štirih občin (Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici), prisluhnili poročilom o delu in finančnih zadevah v lanskem letu, prav tako pa so sprejeli program dela ter finančni načrt za leto 2012.

 

Na seji, katere se je poleg delegatov skupščine udeležilo tudi nekaj gostov, predstavnikov lokalnih skupnosti (Janez Rihtarič, Andrej Kraner, Severin Sobočan...), ter Slavko Lončarič - častni član Skupščine, sta predsednik OOZ Vlado Rojko in predsednik Skupščine Branko Novak, podelila jubilejna priznanja obrtnikom za okrogle obletnice delovanja.

Še pred tem so prisotni, po poročilu predsednika Rojka ter razpravi, ugotovili da je OOZ Gornja Radgona, kljub hudi krizi, ki pritiska z vseh strani, tudi v letu 2011 poslovala v skladu s svojim poslanstvom, predvsem pa uspešno in v korist članstva. Slednje se je v letu 2011, v primerjavi s predhodnim letom, nekoliko znižalo. Največji upad so zabeležili v občini Gornja Radgona, občutnejši porast števila obrtnikov in podjetnikov pa v občinah Sveti Jurij in še zlasti Radenci. Tako je na dan 31.12.2011 OOZ Gornja Radgona štela skupno 457 (leta 2010: 466) članov, od tega je 415 samostojnih podjetnikov, 42 pa gospodarskih družb. Izmed vseh članov zbornice je 346 samozaposlenih, ostalih 111 pa zaposluje 1294 delavcev, in sicer po občinah: Gornja Radgona - 634 zaposlenih, Radenci - 445, Sv. Jurij ob Ščavnici – 70, Apače 145 zaposlenih v obrti in podjetništvu. Sicer pa OOZ Gornja Radgona vključuje vse samostojne podjetnike in družbe, ki opravljajo obrtne in obrti podobne dejavnosti in so vpisane v obrtni register, s sedežem na območju radgonske UE.

Na območju občine Gornja Radgona so trenutno registrirane 204 (225) obratovalnice, sledijo občine Radenci – 117 (108), Sveti Jurij – 70 (65), Apače – 66 (68). Ko gre za strukturo dejavnosti pa je v ospredju gradbeništvo in zaključna dela v gradbeništvu, kjer je skoraj četrtina članstva – 106 (108), sledijo pa dejavnosti: promet in storitve – 64 (64), frizerji, kozmetiki, pedikura – 42 (44), gostinstvo – 42 (40), lesarji – 38 (38), avtoservisna in remontna dejavnost – 34 (33), elektro dejavnost – 24 (25), Kovinarstvo – 23 (25), trgovina – 20 (20), računalniške, računovodske in intelektualne dejavnosti – 15 (15), živilska stroka – 9 (11), grafične in papirne dejavnosti – 9 (9), cvetličarji in vrtnarji – 8 (8), predelovalci plastične mase - 4 (4), fotografske in sorodne dejavnosti – 3 (3), cementninarstvo – 3 (3), tekstilci- 1 (2), ostale dejavnosti – 12 (14).

Rojko je v svojem poročilu sicer še posebej poudaril dobro delo organov zbornice, ter stalnih in občasnih odborov (za sejme in gospodarske zadeve; za družbene dejavnosti, kulturo in šport; za izobraževanje; za odlikovanja in priznanja; ter za gobarski piknik), in seveda sekcij, ki delujejo za posamezne dejavnosti. Kot pomembno je omenil tudi sodelovanje z zbornicami: Lendava, Ljutomer, Murska Sobota, Ormož in Lenart, saj se po njegovem problematika obrtništva in podjetništva, zlasti prevladujoča v določeni regiji, rešuje v okviru utečenih regijskih posvetov in ostalih regijskih povezovanj. Ena izmed pomembnih nalog zbornice je bilo tudi izobraževanje, kajti kot ugotavljajo, so izobraževanja nujna zaradi vse večje konkurence, novih tržišč in tehnologije. Tudi dejavnost svetovanja članov v zborničnem sistemu se iz leta v leto povečuje. Svetovanje članom poteka vsakodnevno na zbornici in je v letu 2011 delovala na raznih področjih, zlasti pa največ v zvezi s pridobitvijo raznih dovoljenj (Evropska potrdila za delo v Avstriji), na delovno pravnem področju in davčnem področju. Največ svetovanj pa je začetnikom pri odpiranju novih obratovalnic v sklopu projekta E-VEM. Seveda zbornica še naprej namenja veliko pozornost športu, rekreaciji in zabavi članstva, organizaciji sejemskih in drugih predstavitev ipd. In vse to ter še kaj zraven so predvideli tudi v programu za leto 2012.

Ob koncu seje skupščine, na kateri so za lepo slovensko pesem poskrbeli „Završki fantje“, podelili natanko 50 jubilejnih (aza 10, 20 in 30 let) priznanj. Prejeli pa so jih, za 10 let obrtne dejavnosti: Polonca Gungl (frizerstvo), Mateja Jurinec (gostinstvo), Jožefa Kaučič (knjigovodske storitve), Kristjan Kolbl (gostinstvo), Rajko Misja (sesalni sistemi), Partners d.o.o. (trgovina in servis), Matjaž Perša (hitra priprava hrane), Simona Pivec (frizerstvo), Marjan Simončič (prevozništvo), Robert Trplan (gostinstvo), Anton Zadravec (prevozništvo), Mitja Dvoršak (popravila strojev in naprav), Igor Kupljen (tiskarstvo), Gregor Patekar (prevozništvo), Borak d.o.o., Mateja Filipčič (frizerstvo), Frajla d.o.o., Šaban Hamiti (slaščičarstvo), Slavko Kozel (gostinstvo in prenočišča), Boris Voršič (trgovina), Gregor Wolf (elektroinštalaterstvo), Primož Žnuderl (pivovarna); za 20 let: Boris Budja (urarstvo), Čisto okolje KDN, d.o.o. (dimnikarstvo), Kristina Dresler (trgovina), Electrum d.o.o., Darinka Holsedl (frizerstvo), Ivan Hudin (prevozništvo), Miran Jelen (prevozništvo), Milena Kočarič (frizerstvo), Nada Prelog (frizerstvo), Ignac Sobočan (frizerstvo), Silva Šenekar (gostinstvo), Slavko Škrobar (mizarstvo), Milan Vinkovič (tesarstvo), Karel Hojs (sestavljanje visokotlačnih cevi), Marjana Kramberger (gostinstvo), Aleksander Šaruga (oljarna), Srečko Šijanec (brusilstvo), Olga Edšid (video studio), Andrej Gjureč (pasarstvo), Mirko Koren (keramičarstvo), Irma Šegula (trgovina), Pogrebništvo Vrbnjak (pogrebna dejavnost), Pneumatic center Zorman (vulkanizerstvo), Srečko Žižek (avtokleparstvo, intelektualne storitve); 30 let: Miroslav Kurbus (vrtnarstvo in cvetličarstvo), Slaščičarna in kavarna Tamara (slaščičarna in kavarna), Venčeslav Kotnik (priklop in pregled plinskih naprav), Janez Perko (cementninarstvo).

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Štirje so obrtniki že 30 let!