S srpi in kosami nad zlato klasje!

Žetev Stara GoraV tem vročem poletnem času, ko je žetev pšenice na vrhuncu in ko so se pridelovalci, mlinarji in peki uspeli dogovoriti za odkupne cene, potekajo po državi različne prireditve povezane z žetvijo in košnjo zlatega klasja. Tako je tudi na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekala tradicionalna folklorno obarvana prireditev, že 23. žetev zlatega klasa, ki jo je, ob sodelovanju PGD Stara Gora, Kmetijsko svetovalne službe Gornja Radgona in TD Sv Jurij ob Ščavnici, pripravilo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij. Prireditev, ki sta jo povezovali humoristki Fanika in Jessika, se je odvijala ob znamenitem mlinu na veter na Stari Gori. Zbirališče tekmovalk in tekmovalcev, tam se je pozneje odvijala tudi veselica, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Klateži, je bilo pod stoletnimi drevesi ob gasilskem domu PGD Stara Gora.

Obiskovalci uživali na 23. žetvi zlatega klasa na Stari Gori

Tudi letos se je v sklopu dogodkov in aktivnosti, ki so bili načrtovani ob prazniku farnega zavetnika sv. Petra v Gornji Radgoni, organiziralo tradicionalno prijateljsko kolesarjenje

KolesarjenjePrva sobota v mesecu juliju je v župniji Gornja Radgona že peto leto namenjena za tradicionalno prijateljsko kolesarjenje. Tudi letos so ta dan namenili druženju ob poganjanju pedal kolesa, hkrati pa obiskali in spoznali veliko zanimivega. Tokratna kolesarska pot se je za vrle radgonske kolesarje pričela izpred Trstenjakovega doma v Gornji Radgoni ob blagoslovu domačega župnika Franca Hozjana za srečno vožnjo in vrnitev. Ob poti, ki je bila dolga nekaj čez 100 km, so si ogledali ob predstavitvi tamkajšnjega priljubljenega župnika Igorja Novaka novozgrajeno cerkev v Košakih, ki je bila nedavno odkupljena in vrnjena cerkvi, obiskali so Zavod Antona Martina Slomška, ki je mlada kulturna in vzgojna ustanova, ustanovo je leta 1995 ustanovila takrat škofija, danes Nadškofija Maribor.

Prijateljsko kolesarjenje iz Gornje Radgone v Maribor

Kislo štajersko župo so kuhali pod stoletnimi drevesi radenskega parka

Kisla juhaV okviru praznovanja 23. radenskega občinskega praznika, so poleg številnih takšnih in drugačnih prireditev, letos pripravili tudi 21. tradicionalno tekmovanje v kuhanju kisle štajerske juhe (žüpe) v kotličku na prostem. Letošnje tekmovanje, ki ga je pripravilo Turistično društvo Radenci, pod vodstvom predsednice Karmen Kavčič Žibret, je bilo na lepi lokaciji pod še nekaj preživelimi stoletnimi drevesi radenskega parka. V okviru prireditve se je sicer odvijalo marsikaj zanimivega, zlasti za otroke, tako da je na stotine obiskovalcev prišlo na svoje. Na samem tekmovanju, ki ga je v svojem duhovitem slogu povezoval domači humorist Emil Šmid, je nastopilo 14 ekip, katere so sestavljali glavni kuhar (ica) in pomočnik ter še kdo (predstavniki turizma, društev in sploh javnega življenja občine in regije ter tudi znani gostje). Bilo je resda zelo vroče, a težav vseeno ni bilo.

Mladina kuha najboljšo kislo juho

Piščančji pred kunčjim in ribjim paprikašem!

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 9. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred devetimi leti odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je lani organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj.

V Polani je devetič zadišalo po štirih vrstah paprikaša

Gasilci pred Smrkci in Babuškami!

Bogračiada ČernelavciMinuli izjemno topli vikend, ko se je po Pomurju odvijalo veliko takšnih in drugačnih prireditev in dogodkov je še posebej veliko pozornost pritegnilo 7. tekmovanje v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bograča, ki ga je v središču Černelavcev pri Murski Soboti, pripravila Gostilna Spirić. Nastopilo je kar 20 ekip iz širšega pomurskega območja, ki so bograč kuhale v kotličku na odprtem ognju. Prireditev na „glavnem trgu", pred gostiščem „Spirić" v Černelavcih se je začela že ob 16. uri, ko je bilo izjemno vroče, a so se tekmovalci znašli vsak po svoje, predvsem s hladnimi napitki. Po kuhanju in ocenjevanju skuhanih bogračev se je ozračje nekoliko ohladilo, a so pozneje za veselo in vroče vzdušje poskrbeli muzikantje.

Na 7. tekmovanju v kuhanju bograča v Černelavcih tekmovalo 20 ekip

Kdo kuha najboljšo prežganko, kislo juho, vampe, gobovo smetanovo juho...

Vogričevci jediMed ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tiste izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše in prežganke kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. In okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo soboto v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan.

Žüpe pa vampi nejbojši v Vogričovcih

Dolgoletni raznašalec časopisov Alojz Pisnjak in njegov brat dvojček Jože, sta se srečala z Abrahamom

Dvojčka PisnjakV teh toplih pomladnih mesecih je bilo izjemno prijetno, veselo in razigrano v družinah Pisnjak v Satahovcih ter Borejcih v Prekmurju. Kako tudi ne, ko pa sta se dvojčka Alojz in Jože, minulo nedeljo, srečala z Abrahamom in takšen življenjski jubilej je pač potrebno še posebej obeležiti. Dolgoletni raznašalec časopisov, predvsem Novic in Dela, Alojz Pisnjak, doma iz Satahovcev, se rodil le 15 minut pred bratom Jožetom iz Borejcev, tako da se je slavje začelo pri „starejšem" Alojzu in nadaljevalo v Borejcih. Skromna in prijazna Abrahamovca sta rojena v družini še dveh bratov (Štefan in Stanko) ter sestre, ki je žal umrla že po porodu. Pred leti jim je umrla tudi mama, oče pa je še živ. Oba sta služila JLA v Banjaluki, pozneje pa sta si ustvarila družini, ki jima v pravem pomenu besede, največ pomenita, saj imata skupaj kar devet otrok.

Dvojčka, ki ohranjata družinske vrednote!

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Štirje so obrtniki že 30 let!

 

Na skupščini OOZ Gornja Radgona podelili jubilejna priznanja

Podelitev priznanjV gostišču Zver v Apačah je potekala 2. letna redna seja Skupščine Območne obrtno - podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona, na kateri so delegati iz vseh štirih občin (Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici), prisluhnili poročilom o delu in finančnih zadevah v lanskem letu, prav tako pa so sprejeli program dela ter finančni načrt za leto 2012.

 

Na seji, katere se je poleg delegatov skupščine udeležilo tudi nekaj gostov, predstavnikov lokalnih skupnosti (Janez Rihtarič, Andrej Kraner, Severin Sobočan...), ter Slavko Lončarič - častni član Skupščine, sta predsednik OOZ Vlado Rojko in predsednik Skupščine Branko Novak, podelila jubilejna priznanja obrtnikom za okrogle obletnice delovanja.

Še pred tem so prisotni, po poročilu predsednika Rojka ter razpravi, ugotovili da je OOZ Gornja Radgona, kljub hudi krizi, ki pritiska z vseh strani, tudi v letu 2011 poslovala v skladu s svojim poslanstvom, predvsem pa uspešno in v korist članstva. Slednje se je v letu 2011, v primerjavi s predhodnim letom, nekoliko znižalo. Največji upad so zabeležili v občini Gornja Radgona, občutnejši porast števila obrtnikov in podjetnikov pa v občinah Sveti Jurij in še zlasti Radenci. Tako je na dan 31.12.2011 OOZ Gornja Radgona štela skupno 457 (leta 2010: 466) članov, od tega je 415 samostojnih podjetnikov, 42 pa gospodarskih družb. Izmed vseh članov zbornice je 346 samozaposlenih, ostalih 111 pa zaposluje 1294 delavcev, in sicer po občinah: Gornja Radgona - 634 zaposlenih, Radenci - 445, Sv. Jurij ob Ščavnici – 70, Apače 145 zaposlenih v obrti in podjetništvu. Sicer pa OOZ Gornja Radgona vključuje vse samostojne podjetnike in družbe, ki opravljajo obrtne in obrti podobne dejavnosti in so vpisane v obrtni register, s sedežem na območju radgonske UE.

Na območju občine Gornja Radgona so trenutno registrirane 204 (225) obratovalnice, sledijo občine Radenci – 117 (108), Sveti Jurij – 70 (65), Apače – 66 (68). Ko gre za strukturo dejavnosti pa je v ospredju gradbeništvo in zaključna dela v gradbeništvu, kjer je skoraj četrtina članstva – 106 (108), sledijo pa dejavnosti: promet in storitve – 64 (64), frizerji, kozmetiki, pedikura – 42 (44), gostinstvo – 42 (40), lesarji – 38 (38), avtoservisna in remontna dejavnost – 34 (33), elektro dejavnost – 24 (25), Kovinarstvo – 23 (25), trgovina – 20 (20), računalniške, računovodske in intelektualne dejavnosti – 15 (15), živilska stroka – 9 (11), grafične in papirne dejavnosti – 9 (9), cvetličarji in vrtnarji – 8 (8), predelovalci plastične mase - 4 (4), fotografske in sorodne dejavnosti – 3 (3), cementninarstvo – 3 (3), tekstilci- 1 (2), ostale dejavnosti – 12 (14).

Rojko je v svojem poročilu sicer še posebej poudaril dobro delo organov zbornice, ter stalnih in občasnih odborov (za sejme in gospodarske zadeve; za družbene dejavnosti, kulturo in šport; za izobraževanje; za odlikovanja in priznanja; ter za gobarski piknik), in seveda sekcij, ki delujejo za posamezne dejavnosti. Kot pomembno je omenil tudi sodelovanje z zbornicami: Lendava, Ljutomer, Murska Sobota, Ormož in Lenart, saj se po njegovem problematika obrtništva in podjetništva, zlasti prevladujoča v določeni regiji, rešuje v okviru utečenih regijskih posvetov in ostalih regijskih povezovanj. Ena izmed pomembnih nalog zbornice je bilo tudi izobraževanje, kajti kot ugotavljajo, so izobraževanja nujna zaradi vse večje konkurence, novih tržišč in tehnologije. Tudi dejavnost svetovanja članov v zborničnem sistemu se iz leta v leto povečuje. Svetovanje članom poteka vsakodnevno na zbornici in je v letu 2011 delovala na raznih področjih, zlasti pa največ v zvezi s pridobitvijo raznih dovoljenj (Evropska potrdila za delo v Avstriji), na delovno pravnem področju in davčnem področju. Največ svetovanj pa je začetnikom pri odpiranju novih obratovalnic v sklopu projekta E-VEM. Seveda zbornica še naprej namenja veliko pozornost športu, rekreaciji in zabavi članstva, organizaciji sejemskih in drugih predstavitev ipd. In vse to ter še kaj zraven so predvideli tudi v programu za leto 2012.

Ob koncu seje skupščine, na kateri so za lepo slovensko pesem poskrbeli „Završki fantje“, podelili natanko 50 jubilejnih (aza 10, 20 in 30 let) priznanj. Prejeli pa so jih, za 10 let obrtne dejavnosti: Polonca Gungl (frizerstvo), Mateja Jurinec (gostinstvo), Jožefa Kaučič (knjigovodske storitve), Kristjan Kolbl (gostinstvo), Rajko Misja (sesalni sistemi), Partners d.o.o. (trgovina in servis), Matjaž Perša (hitra priprava hrane), Simona Pivec (frizerstvo), Marjan Simončič (prevozništvo), Robert Trplan (gostinstvo), Anton Zadravec (prevozništvo), Mitja Dvoršak (popravila strojev in naprav), Igor Kupljen (tiskarstvo), Gregor Patekar (prevozništvo), Borak d.o.o., Mateja Filipčič (frizerstvo), Frajla d.o.o., Šaban Hamiti (slaščičarstvo), Slavko Kozel (gostinstvo in prenočišča), Boris Voršič (trgovina), Gregor Wolf (elektroinštalaterstvo), Primož Žnuderl (pivovarna); za 20 let: Boris Budja (urarstvo), Čisto okolje KDN, d.o.o. (dimnikarstvo), Kristina Dresler (trgovina), Electrum d.o.o., Darinka Holsedl (frizerstvo), Ivan Hudin (prevozništvo), Miran Jelen (prevozništvo), Milena Kočarič (frizerstvo), Nada Prelog (frizerstvo), Ignac Sobočan (frizerstvo), Silva Šenekar (gostinstvo), Slavko Škrobar (mizarstvo), Milan Vinkovič (tesarstvo), Karel Hojs (sestavljanje visokotlačnih cevi), Marjana Kramberger (gostinstvo), Aleksander Šaruga (oljarna), Srečko Šijanec (brusilstvo), Olga Edšid (video studio), Andrej Gjureč (pasarstvo), Mirko Koren (keramičarstvo), Irma Šegula (trgovina), Pogrebništvo Vrbnjak (pogrebna dejavnost), Pneumatic center Zorman (vulkanizerstvo), Srečko Žižek (avtokleparstvo, intelektualne storitve); 30 let: Miroslav Kurbus (vrtnarstvo in cvetličarstvo), Slaščičarna in kavarna Tamara (slaščičarna in kavarna), Venčeslav Kotnik (priklop in pregled plinskih naprav), Janez Perko (cementninarstvo).

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Štirje so obrtniki že 30 let!