„Čolnikov" klopotec straši in odganja ptiče!

Klopotec BenediktPodobno kot povsod po Slovenskih Goricah, Prlekiji in Halozah, so tudi benediški vinogradniki začeli s prireditvijo, ki bo poslej potekala tradicionalno vsako leto. Gre za postavljanje klopotca kot znaka ohranjanja kulturne dediščine, letos pa je postavitev klopotca nekoliko hitrejša, saj grozdje hitro dozoreva in potrebno je čim prej strašiti in odganjati ptiče. Letos ga je Turistično vinogradniško društvo Benedikt, postavilo prvič in sicer nad novim platojem ob svojih brajdah in kleti, ter tik ob Čolnikov domačiji, kjer bo klopotec poslej stal vsako leto. Na veselem dogodku, kjer ni manjkalo niti kulinaričnih in tekočih dobrot, se je zbralo kar nekaj članic in članov društva, ter tudi drugih vinogradnikov in vinogradnic, večino dela na „štangi" pa sta opravila aktualni predsednik, Marjan Farasin, in častni predsednik ter vinski vitez Zlatko Borak.

Postavljanje klopotca, kar so prvič uprizorili tudi benediški vinogradniki, je pravi praznik

Devetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe, kjer je nastopilo rekordnih 19 ekip

Bujta repaV okviru 23. Pomurskega poletnega festivala (PPF), ko se v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 9. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine.

Vinogradniki pred upokojenkami in gostinci

Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pri Vinogradništvu Steyer so opravili »pomladno trgatev« pod streho

 

"Smolčkovo vino" - desert za posebne priložnosti

Iz štirih ton grozdja so stisnili okoli 600 litrov dejansko sladkega mošta, ki bo »dozoreval« do naslednjega rojstnega dneva male Vanee, torej štiri leta…

Smolčkova trgatevČe so že »oškodovani«, ker imajo rojstni dan samo vsaka štiri leta, so potem »Smolčki«, torej ljudje rojeni 29. februarja, lahko bolj glasni ob svojih praznovanjih. Poleg domačih pa jim pripravljajo tudi nekatere druge proslave rojstnega dneva. Tako se je včeraj, torej 29.2. zgodilo tudi Vanei Steyer iz znane vinogradniške družine v Plitvici pri Gornji Radgoni, ki je svoj 4. rojstni dan (stara je sicer 12 let) ponovno obeležila povsem drugače kot njeni drugi vrstniki.

Oče Danilo, mama Magda in še ne osem let star bratec Mark, skupaj s številnimi drugimi sorodniki, svojci, prijatelji, znanci in sosedi, so namreč v njeno čast pripravili IV. Smolčkovo trgatev. Res je sicer, da po lepem in sončnem vremenu, pri blizu 20 stopinjah, niso trgali v vinogradu, temveč na podstrešju, a kljub temu je bilo sila zanimivo in veselo. Natanko 20. septembra lani, ko so opravljali normalno trgatev so se namreč Steyerjevi ponovno odločili za to posebno trgatev. Narezali so šparone, in so nad kletjo dali sušiti okoli 4.000 kilogramov grozdja, njihove najbolj znane sorte dišeči traminec, katerega so sedaj na dan 29. februarja potrgali in iz njega stisnili okoli 600 litrov izjemno sladkega vina, pravega deserta za posebne priložnosti. In posebna priložnost bo spet čez štiri leta, ko bo Vanea praznovala 5. rojstni dan oz. ko bo stara že 16 let. Do takrat bodo »Smolčkovo vino« šolali in ga napolnili v posebne stekleničke velikost 0,375 litra in s posebno opremljeno etiketo. In vino izpred štirih let smo lahko tokrat tudi poskusili, a je bolj namenjeno tistim, ki imajo radi sladko.

Tako bo vino Steyer „VANEJA 2012“ sorte dišeči traminec, letnik 2011. Gre za vino posebne trgatve, torej vino iz naravno sušenega grozdja. „Vino je način našega življenja. Živimo z njim, z naravo in se učimo drug od drugega. Je sladko, kislo, grenko, slano, vsebuje cvetico in arome, ki spominjajo na določeno sadje, cvetje, med, je sadno, je bogato, je polnega okusa in še bi lahko naštevali v neskončnost. Vse to mu daje narava, človeško znanje, izkušnje in veliko božje sreče.

Vino, ki ga bomo pridelali iz grozdja Dišečega traminca potrganega prav na 29. februarja leta 2012 ima še nekaj več, to posebno energijo novega življenja, veselja, sreče, saj se je prav na ta dan pred 12 leti, leta 2000 - leta Milenium rodila hči Vaneja. Zato je ta dan za nas nekaj posebnega. In kjer je zbrano veliko, dobrega, veselja in ljubezni, tam se lahko rodi samo nekaj posebnega, enkratnega, neponovljivega: vino iz naravno sušenega grozdja, ki nosi ime hčere Vaneje. Vse se je sicer začelo že leto prej, torej spomladi leta 2011, ko smo začeli razmišljati o najboljši legi naše hišne sorte dišečega traminca, na kateri smo v jeseni porezali šparone Spomladi smo opravili strokovno rez vinograda na Plitvičkem Vrhu, kje rastejo naši najboljši traminci. Potem smo čez vso leto negovali trte po naših najboljših močeh. Tudi narava nam je bila naklonjena saj je bil letnik 2011 res odličen. In 20. septembra leta 2011 smo v polni zrelosti porezali šparone (enoletne mladike trte) z grozdjem vred. Skrbno smo jih obesili na podstrešje nad kletjo. Grozdje je nato sušil hladen jesenski in mrzel zimski veter vse do današnjega dne 29.2.2012, ko smo izvedli že četrto trgatev“, je med drugim dejal vinogradnik Danilo Steyer.

Grozdne jagode tokrat natrganega dišečega traminca so v obliki posušenih rozin, saj je voda večinoma izhlapela. Sladkor, kisline, arome in še veliko drugih snovi pa so se tekom sušenja koncentrirale. Tako so iztisnili esenco, pravi sladki eleksir, ki bo po stiskanju najprej nekaj tednov vrel v rabljenih hrastovih sodih. Želijo si dolgo, kakovostno alkoholno vrenje, saj na tak način pridelajo bogato, strukturno sladko vino. Po enem letu bodo opravili prvi pretok in prvo žveplanje. „Vino nato čaka še dve leti zorenja v hrastovih sodih. Po treh letih sledi stekleničenje in na naslednje prestopno leto, 29.02.2016 bomo imeli naslednjo trgatev, na trg pa bomo ponudili Vanejo letnika 2011 iz grozdja, ki smo ga trgali danes. Vino Vaneja je sicer zlato rumene barve. Vonj je aromatičen, pester. Zazna se pahljača vonjav, divja vrtnica, agrumi (pomaranča, mandarina...), medene note, po dimu, po zapečenem... V ustih je vino sladko, polno, spet se lepo zazna traminčeva vrtnica, citruse, čebelji vosek, med, ki se lepo dopolnjuje z dimnimi, karamelnimi in praženimi notami. Ima zelo dolg pookus, tako, da se ga še dolgo po požirku spominjamo“, je dodal Danilo, ki sicer skupaj z družinskimi člani, v okviru.družba Steyer vina obdeluje 16 ha vinogradov in pridela od 80.000 do 100.000 litrov vina. Čeprav imajo kar nekaj sortnih vin, je večina vinogradov zasajena s sorto dišeči traminec, katerega vina šolajo v lesenih sodih po metodi baricqe. Vrhunska vina, njihova stalna znamka je dišeči traminec Exkluziv, prodajajo ga po vsej Sloveniji, zunaj nje pa tudi v Angliji, Franciji, Italiji, na Nizozemskem, Švedskem, Japonskem, v Bosni in Hercegovini, Črni Gori in Srbiji. Ob tem pridelujejo tudi peneče vino na osnovi dišečega traminca...

Vino Vaneja je sicer vse v enem (sladica in vino). Drugače pa odlično spremlja domačo prleško gibanico, ki jo speče babica Jožica, ter tudi čokoladne in karamelne sladice. Popečena gosja jetra in vino Vaneja sta vrhunski kulinarični dogodek... Prvi letnik tega vina je 1999, potrgan 29.2.2000. Ta ni naprodaj. Še vedno zori v sodčku. Drugi letnik je 2003, potrgan 29.2.2004. Dobitnik zlate medalje Decanter v Londonu 2008 in 2010; Tretji letnik je 2007, potrgan 29.2.2008. na dan 29.2.2012 pa so ga prvič predstavili javnosti in ga poskusili; Četrti letnik je 2011, potrgan 29.2.2012. In sedaj se je začela njegova pot.

Steyer vina - Hiša Dišečega Traminca

Vinogradi družine Steyer ležijo na južno do jugovzhodnih pobočjih Plitvičkega, Aženskega Vrha in Polic, ter na obronkih Hočkega Pohorja. Trenutno obdelujejo 16 hektarjev vinogradov. S posluhom sledijo naravnemu ritmu trte, ne izvajajo grobih posegov v naravo, ampak se držijo načela, da je trta sama sposobna da si iz zemlje in zraka vzame vse kar potrebuje. Ker verjamejo v inteligenco narave. „Poudarjamo, da se vso grozdje potrga ročno v manjše zaboje, saj s tem omogočimo, da bo vino zares ohranilo ves kakovosten potencial tudi kasneje v kozarcih. Vsa pozornost in skrb sledi k temu, da sadovom trte – grozdju omogočimo, da v vinu izrazi in pokaže vso žlahtnost. Zorenje vina spremlja vse do trenutka, ko je vino pripravljeno, da se predstavi občinstvu“, pravi Danilo Steyer, ki omenja tudi svoje blagovno znamko vin, ki so jih strnili v tri linije: sveža sortna vina – svetla živahna etiketa, kar odraža tudi karakter vin: so sveža, mladostna, za vse trenutke in za dvigovanje prijetnega razpoloženja. Izbiramo lahko med vini Dišeči traminec, Chardonnay, Renski Rizling, 8 cuvee, Sauvignon in avtohtono sorto Ranina; linijo vin Steyer Mark predstavljajo bogatejša zrelejša vina, ki so zorela v hrastovih sodih in so namenjena pivcem, ki znajo ceniti vso žlahtnost vina; ter linijo vin, kjer se predstavljajo predikati in penine smo poimenovali Steyer Vaneja – ta vina resnično ponujajo esenco zemlje in neba, so vina za posebne priložnosti, za srkanje in popolne užitke…

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Pri Vinogradništvu Steyer so opravili »pomladno trgatev« pod streho