Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pri Vinogradništvu Steyer so opravili »pomladno trgatev« pod streho

 

"Smolčkovo vino" - desert za posebne priložnosti

Iz štirih ton grozdja so stisnili okoli 600 litrov dejansko sladkega mošta, ki bo »dozoreval« do naslednjega rojstnega dneva male Vanee, torej štiri leta…

Smolčkova trgatevČe so že »oškodovani«, ker imajo rojstni dan samo vsaka štiri leta, so potem »Smolčki«, torej ljudje rojeni 29. februarja, lahko bolj glasni ob svojih praznovanjih. Poleg domačih pa jim pripravljajo tudi nekatere druge proslave rojstnega dneva. Tako se je včeraj, torej 29.2. zgodilo tudi Vanei Steyer iz znane vinogradniške družine v Plitvici pri Gornji Radgoni, ki je svoj 4. rojstni dan (stara je sicer 12 let) ponovno obeležila povsem drugače kot njeni drugi vrstniki.

Oče Danilo, mama Magda in še ne osem let star bratec Mark, skupaj s številnimi drugimi sorodniki, svojci, prijatelji, znanci in sosedi, so namreč v njeno čast pripravili IV. Smolčkovo trgatev. Res je sicer, da po lepem in sončnem vremenu, pri blizu 20 stopinjah, niso trgali v vinogradu, temveč na podstrešju, a kljub temu je bilo sila zanimivo in veselo. Natanko 20. septembra lani, ko so opravljali normalno trgatev so se namreč Steyerjevi ponovno odločili za to posebno trgatev. Narezali so šparone, in so nad kletjo dali sušiti okoli 4.000 kilogramov grozdja, njihove najbolj znane sorte dišeči traminec, katerega so sedaj na dan 29. februarja potrgali in iz njega stisnili okoli 600 litrov izjemno sladkega vina, pravega deserta za posebne priložnosti. In posebna priložnost bo spet čez štiri leta, ko bo Vanea praznovala 5. rojstni dan oz. ko bo stara že 16 let. Do takrat bodo »Smolčkovo vino« šolali in ga napolnili v posebne stekleničke velikost 0,375 litra in s posebno opremljeno etiketo. In vino izpred štirih let smo lahko tokrat tudi poskusili, a je bolj namenjeno tistim, ki imajo radi sladko.

Tako bo vino Steyer „VANEJA 2012“ sorte dišeči traminec, letnik 2011. Gre za vino posebne trgatve, torej vino iz naravno sušenega grozdja. „Vino je način našega življenja. Živimo z njim, z naravo in se učimo drug od drugega. Je sladko, kislo, grenko, slano, vsebuje cvetico in arome, ki spominjajo na določeno sadje, cvetje, med, je sadno, je bogato, je polnega okusa in še bi lahko naštevali v neskončnost. Vse to mu daje narava, človeško znanje, izkušnje in veliko božje sreče.

Vino, ki ga bomo pridelali iz grozdja Dišečega traminca potrganega prav na 29. februarja leta 2012 ima še nekaj več, to posebno energijo novega življenja, veselja, sreče, saj se je prav na ta dan pred 12 leti, leta 2000 - leta Milenium rodila hči Vaneja. Zato je ta dan za nas nekaj posebnega. In kjer je zbrano veliko, dobrega, veselja in ljubezni, tam se lahko rodi samo nekaj posebnega, enkratnega, neponovljivega: vino iz naravno sušenega grozdja, ki nosi ime hčere Vaneje. Vse se je sicer začelo že leto prej, torej spomladi leta 2011, ko smo začeli razmišljati o najboljši legi naše hišne sorte dišečega traminca, na kateri smo v jeseni porezali šparone Spomladi smo opravili strokovno rez vinograda na Plitvičkem Vrhu, kje rastejo naši najboljši traminci. Potem smo čez vso leto negovali trte po naših najboljših močeh. Tudi narava nam je bila naklonjena saj je bil letnik 2011 res odličen. In 20. septembra leta 2011 smo v polni zrelosti porezali šparone (enoletne mladike trte) z grozdjem vred. Skrbno smo jih obesili na podstrešje nad kletjo. Grozdje je nato sušil hladen jesenski in mrzel zimski veter vse do današnjega dne 29.2.2012, ko smo izvedli že četrto trgatev“, je med drugim dejal vinogradnik Danilo Steyer.

Grozdne jagode tokrat natrganega dišečega traminca so v obliki posušenih rozin, saj je voda večinoma izhlapela. Sladkor, kisline, arome in še veliko drugih snovi pa so se tekom sušenja koncentrirale. Tako so iztisnili esenco, pravi sladki eleksir, ki bo po stiskanju najprej nekaj tednov vrel v rabljenih hrastovih sodih. Želijo si dolgo, kakovostno alkoholno vrenje, saj na tak način pridelajo bogato, strukturno sladko vino. Po enem letu bodo opravili prvi pretok in prvo žveplanje. „Vino nato čaka še dve leti zorenja v hrastovih sodih. Po treh letih sledi stekleničenje in na naslednje prestopno leto, 29.02.2016 bomo imeli naslednjo trgatev, na trg pa bomo ponudili Vanejo letnika 2011 iz grozdja, ki smo ga trgali danes. Vino Vaneja je sicer zlato rumene barve. Vonj je aromatičen, pester. Zazna se pahljača vonjav, divja vrtnica, agrumi (pomaranča, mandarina...), medene note, po dimu, po zapečenem... V ustih je vino sladko, polno, spet se lepo zazna traminčeva vrtnica, citruse, čebelji vosek, med, ki se lepo dopolnjuje z dimnimi, karamelnimi in praženimi notami. Ima zelo dolg pookus, tako, da se ga še dolgo po požirku spominjamo“, je dodal Danilo, ki sicer skupaj z družinskimi člani, v okviru.družba Steyer vina obdeluje 16 ha vinogradov in pridela od 80.000 do 100.000 litrov vina. Čeprav imajo kar nekaj sortnih vin, je večina vinogradov zasajena s sorto dišeči traminec, katerega vina šolajo v lesenih sodih po metodi baricqe. Vrhunska vina, njihova stalna znamka je dišeči traminec Exkluziv, prodajajo ga po vsej Sloveniji, zunaj nje pa tudi v Angliji, Franciji, Italiji, na Nizozemskem, Švedskem, Japonskem, v Bosni in Hercegovini, Črni Gori in Srbiji. Ob tem pridelujejo tudi peneče vino na osnovi dišečega traminca...

Vino Vaneja je sicer vse v enem (sladica in vino). Drugače pa odlično spremlja domačo prleško gibanico, ki jo speče babica Jožica, ter tudi čokoladne in karamelne sladice. Popečena gosja jetra in vino Vaneja sta vrhunski kulinarični dogodek... Prvi letnik tega vina je 1999, potrgan 29.2.2000. Ta ni naprodaj. Še vedno zori v sodčku. Drugi letnik je 2003, potrgan 29.2.2004. Dobitnik zlate medalje Decanter v Londonu 2008 in 2010; Tretji letnik je 2007, potrgan 29.2.2008. na dan 29.2.2012 pa so ga prvič predstavili javnosti in ga poskusili; Četrti letnik je 2011, potrgan 29.2.2012. In sedaj se je začela njegova pot.

Steyer vina - Hiša Dišečega Traminca

Vinogradi družine Steyer ležijo na južno do jugovzhodnih pobočjih Plitvičkega, Aženskega Vrha in Polic, ter na obronkih Hočkega Pohorja. Trenutno obdelujejo 16 hektarjev vinogradov. S posluhom sledijo naravnemu ritmu trte, ne izvajajo grobih posegov v naravo, ampak se držijo načela, da je trta sama sposobna da si iz zemlje in zraka vzame vse kar potrebuje. Ker verjamejo v inteligenco narave. „Poudarjamo, da se vso grozdje potrga ročno v manjše zaboje, saj s tem omogočimo, da bo vino zares ohranilo ves kakovosten potencial tudi kasneje v kozarcih. Vsa pozornost in skrb sledi k temu, da sadovom trte – grozdju omogočimo, da v vinu izrazi in pokaže vso žlahtnost. Zorenje vina spremlja vse do trenutka, ko je vino pripravljeno, da se predstavi občinstvu“, pravi Danilo Steyer, ki omenja tudi svoje blagovno znamko vin, ki so jih strnili v tri linije: sveža sortna vina – svetla živahna etiketa, kar odraža tudi karakter vin: so sveža, mladostna, za vse trenutke in za dvigovanje prijetnega razpoloženja. Izbiramo lahko med vini Dišeči traminec, Chardonnay, Renski Rizling, 8 cuvee, Sauvignon in avtohtono sorto Ranina; linijo vin Steyer Mark predstavljajo bogatejša zrelejša vina, ki so zorela v hrastovih sodih in so namenjena pivcem, ki znajo ceniti vso žlahtnost vina; ter linijo vin, kjer se predstavljajo predikati in penine smo poimenovali Steyer Vaneja – ta vina resnično ponujajo esenco zemlje in neba, so vina za posebne priložnosti, za srkanje in popolne užitke…

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Pri Vinogradništvu Steyer so opravili »pomladno trgatev« pod streho