Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pri Vinogradništvu Steyer so opravili »pomladno trgatev« pod streho

 

"Smolčkovo vino" - desert za posebne priložnosti

Iz štirih ton grozdja so stisnili okoli 600 litrov dejansko sladkega mošta, ki bo »dozoreval« do naslednjega rojstnega dneva male Vanee, torej štiri leta…

Smolčkova trgatevČe so že »oškodovani«, ker imajo rojstni dan samo vsaka štiri leta, so potem »Smolčki«, torej ljudje rojeni 29. februarja, lahko bolj glasni ob svojih praznovanjih. Poleg domačih pa jim pripravljajo tudi nekatere druge proslave rojstnega dneva. Tako se je včeraj, torej 29.2. zgodilo tudi Vanei Steyer iz znane vinogradniške družine v Plitvici pri Gornji Radgoni, ki je svoj 4. rojstni dan (stara je sicer 12 let) ponovno obeležila povsem drugače kot njeni drugi vrstniki.

Oče Danilo, mama Magda in še ne osem let star bratec Mark, skupaj s številnimi drugimi sorodniki, svojci, prijatelji, znanci in sosedi, so namreč v njeno čast pripravili IV. Smolčkovo trgatev. Res je sicer, da po lepem in sončnem vremenu, pri blizu 20 stopinjah, niso trgali v vinogradu, temveč na podstrešju, a kljub temu je bilo sila zanimivo in veselo. Natanko 20. septembra lani, ko so opravljali normalno trgatev so se namreč Steyerjevi ponovno odločili za to posebno trgatev. Narezali so šparone, in so nad kletjo dali sušiti okoli 4.000 kilogramov grozdja, njihove najbolj znane sorte dišeči traminec, katerega so sedaj na dan 29. februarja potrgali in iz njega stisnili okoli 600 litrov izjemno sladkega vina, pravega deserta za posebne priložnosti. In posebna priložnost bo spet čez štiri leta, ko bo Vanea praznovala 5. rojstni dan oz. ko bo stara že 16 let. Do takrat bodo »Smolčkovo vino« šolali in ga napolnili v posebne stekleničke velikost 0,375 litra in s posebno opremljeno etiketo. In vino izpred štirih let smo lahko tokrat tudi poskusili, a je bolj namenjeno tistim, ki imajo radi sladko.

Tako bo vino Steyer „VANEJA 2012“ sorte dišeči traminec, letnik 2011. Gre za vino posebne trgatve, torej vino iz naravno sušenega grozdja. „Vino je način našega življenja. Živimo z njim, z naravo in se učimo drug od drugega. Je sladko, kislo, grenko, slano, vsebuje cvetico in arome, ki spominjajo na določeno sadje, cvetje, med, je sadno, je bogato, je polnega okusa in še bi lahko naštevali v neskončnost. Vse to mu daje narava, človeško znanje, izkušnje in veliko božje sreče.

Vino, ki ga bomo pridelali iz grozdja Dišečega traminca potrganega prav na 29. februarja leta 2012 ima še nekaj več, to posebno energijo novega življenja, veselja, sreče, saj se je prav na ta dan pred 12 leti, leta 2000 - leta Milenium rodila hči Vaneja. Zato je ta dan za nas nekaj posebnega. In kjer je zbrano veliko, dobrega, veselja in ljubezni, tam se lahko rodi samo nekaj posebnega, enkratnega, neponovljivega: vino iz naravno sušenega grozdja, ki nosi ime hčere Vaneje. Vse se je sicer začelo že leto prej, torej spomladi leta 2011, ko smo začeli razmišljati o najboljši legi naše hišne sorte dišečega traminca, na kateri smo v jeseni porezali šparone Spomladi smo opravili strokovno rez vinograda na Plitvičkem Vrhu, kje rastejo naši najboljši traminci. Potem smo čez vso leto negovali trte po naših najboljših močeh. Tudi narava nam je bila naklonjena saj je bil letnik 2011 res odličen. In 20. septembra leta 2011 smo v polni zrelosti porezali šparone (enoletne mladike trte) z grozdjem vred. Skrbno smo jih obesili na podstrešje nad kletjo. Grozdje je nato sušil hladen jesenski in mrzel zimski veter vse do današnjega dne 29.2.2012, ko smo izvedli že četrto trgatev“, je med drugim dejal vinogradnik Danilo Steyer.

Grozdne jagode tokrat natrganega dišečega traminca so v obliki posušenih rozin, saj je voda večinoma izhlapela. Sladkor, kisline, arome in še veliko drugih snovi pa so se tekom sušenja koncentrirale. Tako so iztisnili esenco, pravi sladki eleksir, ki bo po stiskanju najprej nekaj tednov vrel v rabljenih hrastovih sodih. Želijo si dolgo, kakovostno alkoholno vrenje, saj na tak način pridelajo bogato, strukturno sladko vino. Po enem letu bodo opravili prvi pretok in prvo žveplanje. „Vino nato čaka še dve leti zorenja v hrastovih sodih. Po treh letih sledi stekleničenje in na naslednje prestopno leto, 29.02.2016 bomo imeli naslednjo trgatev, na trg pa bomo ponudili Vanejo letnika 2011 iz grozdja, ki smo ga trgali danes. Vino Vaneja je sicer zlato rumene barve. Vonj je aromatičen, pester. Zazna se pahljača vonjav, divja vrtnica, agrumi (pomaranča, mandarina...), medene note, po dimu, po zapečenem... V ustih je vino sladko, polno, spet se lepo zazna traminčeva vrtnica, citruse, čebelji vosek, med, ki se lepo dopolnjuje z dimnimi, karamelnimi in praženimi notami. Ima zelo dolg pookus, tako, da se ga še dolgo po požirku spominjamo“, je dodal Danilo, ki sicer skupaj z družinskimi člani, v okviru.družba Steyer vina obdeluje 16 ha vinogradov in pridela od 80.000 do 100.000 litrov vina. Čeprav imajo kar nekaj sortnih vin, je večina vinogradov zasajena s sorto dišeči traminec, katerega vina šolajo v lesenih sodih po metodi baricqe. Vrhunska vina, njihova stalna znamka je dišeči traminec Exkluziv, prodajajo ga po vsej Sloveniji, zunaj nje pa tudi v Angliji, Franciji, Italiji, na Nizozemskem, Švedskem, Japonskem, v Bosni in Hercegovini, Črni Gori in Srbiji. Ob tem pridelujejo tudi peneče vino na osnovi dišečega traminca...

Vino Vaneja je sicer vse v enem (sladica in vino). Drugače pa odlično spremlja domačo prleško gibanico, ki jo speče babica Jožica, ter tudi čokoladne in karamelne sladice. Popečena gosja jetra in vino Vaneja sta vrhunski kulinarični dogodek... Prvi letnik tega vina je 1999, potrgan 29.2.2000. Ta ni naprodaj. Še vedno zori v sodčku. Drugi letnik je 2003, potrgan 29.2.2004. Dobitnik zlate medalje Decanter v Londonu 2008 in 2010; Tretji letnik je 2007, potrgan 29.2.2008. na dan 29.2.2012 pa so ga prvič predstavili javnosti in ga poskusili; Četrti letnik je 2011, potrgan 29.2.2012. In sedaj se je začela njegova pot.

Steyer vina - Hiša Dišečega Traminca

Vinogradi družine Steyer ležijo na južno do jugovzhodnih pobočjih Plitvičkega, Aženskega Vrha in Polic, ter na obronkih Hočkega Pohorja. Trenutno obdelujejo 16 hektarjev vinogradov. S posluhom sledijo naravnemu ritmu trte, ne izvajajo grobih posegov v naravo, ampak se držijo načela, da je trta sama sposobna da si iz zemlje in zraka vzame vse kar potrebuje. Ker verjamejo v inteligenco narave. „Poudarjamo, da se vso grozdje potrga ročno v manjše zaboje, saj s tem omogočimo, da bo vino zares ohranilo ves kakovosten potencial tudi kasneje v kozarcih. Vsa pozornost in skrb sledi k temu, da sadovom trte – grozdju omogočimo, da v vinu izrazi in pokaže vso žlahtnost. Zorenje vina spremlja vse do trenutka, ko je vino pripravljeno, da se predstavi občinstvu“, pravi Danilo Steyer, ki omenja tudi svoje blagovno znamko vin, ki so jih strnili v tri linije: sveža sortna vina – svetla živahna etiketa, kar odraža tudi karakter vin: so sveža, mladostna, za vse trenutke in za dvigovanje prijetnega razpoloženja. Izbiramo lahko med vini Dišeči traminec, Chardonnay, Renski Rizling, 8 cuvee, Sauvignon in avtohtono sorto Ranina; linijo vin Steyer Mark predstavljajo bogatejša zrelejša vina, ki so zorela v hrastovih sodih in so namenjena pivcem, ki znajo ceniti vso žlahtnost vina; ter linijo vin, kjer se predstavljajo predikati in penine smo poimenovali Steyer Vaneja – ta vina resnično ponujajo esenco zemlje in neba, so vina za posebne priložnosti, za srkanje in popolne užitke…

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Pri Vinogradništvu Steyer so opravili »pomladno trgatev« pod streho