Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Milica Makoter prispevala 2000 evrov!

 

Aparat za oživljanje - defibrilator odslej tudi na Cvenu

Defibrilator Ljutomer - Zdravstveni dom Ljutomer v zadnjih tednih nadaljuje z nameščanjem defibrilatorjev po vaseh UE Ljutomer. Zadali so si namreč cilj, da bodo v sklopu projekta Rešujemo življenja – vsaka sekunda šteje, namestili deset defibrilatorjev, aparatov za oživljanje v primeru zastoja srca.

Doslej so namestili tri, in sicer v Križevcih, Moravcih v Slovenskih goricah, ter prvo marčevsko nedeljo na Cvenu pri Ljutomeru. Kot je ob tej priložnosti povedal direktor ZD Ljutomer Tomislav Nemec bodo v letošnjem in prihodnjem letu namestili še sedem defibrilatorjev, prvega že kmalu na Razkrižju.

»Pomembno je, da v primeru zastoja srca, vemo uporabljati ta aparat. Zato bomo šli po gasilskih društvih in demonstrirali, kako se uporablja. Sam defibrilator bo namreč popolnoma brez veze, če ga v tistem trenutku, ko bo komurkoli potreben, ne bomo vedli uporabljati,« je dodal Nemec. »V preteklosti smo na območju naše krajevne skupnosti že imeli primere reševanja življenja, zato se zavedamo pomena tega aparata,« je dejal predsednik Sveta KSi Cven Boro Zemljak ter dodal, da bo defibrilator do konca obnove zadružnega doma nameščen pri vhodu v vrtec, pozneje pa ga bodo preselili v preddverje zadružnega doma.

Zanimivo je, da je sredstva v višini 2000 evrov za nakup defibrilatorja prispevalo podjetje Makoter s Cvena, direktorica podjetja Milica Makoter pa je ob tem dejala: »Prvotno je bila želja ZD Ljutomer, da se defibrilator namesti v prostorih našega podjetja, ker pa smatram, da gre za aparat širšega pomena, sem prosila krajevno skupnost naj poišče primeren prostor oz. mesto, kjer bi lahko najbolj koristil tistim, ki bodo pomoči potrebni«.

Kakorkoli že, z najnovejšim nakupom avtomatskega defibrilatorja pa so se na Cvenu in tem delu Prlekije, povečale možnosti preživetja vsem tistim, ki bi jih prizadel zastoj srca. Tako se je povečalo število dostopnih defibrilatorjev in hkrati zavest, da je zelo pomembno pravočasno začeti z oživljanjem in pomagati, da prizadeti preživijo do prihoda reševalcev. Vsekakor pa bo potrebno pripraviti še nekaj tečajev usposabljanja iz temeljnih postopkov oživljanja (TPO) in uporabe avtomatskih defibrilatorjev (AED), saj nikoli ni odveč, če več ljudi pozna delovanje z napravo. Na podlagi znanstvenih izsledkov so prekatne motnje srčnega ritma najpogostejši razlog srčnega zastoja. Motnja srčnega ritma, ki jo imenujejo migetanje prekatov (ventrikularna fibrilacija), onemogoča iztis krvi iz prekata v aorto in pljučno arterijo. Srce se pravzaprav le trese, ponovno usklajeno delovanje pa je mogoče, če migetanje prekinemo z električnim udarcem velike moči (defibrilacija). Tehnološki napredek je omogočil razvoj aparatur, ki prepoznajo te motnje srčnega ritma in preračunajo potrebno energijo šoka, zato lahko z njim učinkovito upravljajo tudi laične osebe, seveda ustrezno usposobljene.

Po uradnih ocenah doživi primarni srčni zastoj vsako leto več kot 2000 prebivalcev Slovenije. Pri tem so v 90 odstotkih prisotni očividci. Ti v večini primerov pokličejo nujno medicinsko pomoč in v petini primerov poskušajo bolnika oživljati. Za verjetnost preživetja sta ključna oživljanje in defibrilacija v prvih minutah, ko prihoda reševalcev še ni mogoče zagotoviti, zato je takojšnja pomoč očividcev lahko odločilna. Očividci lahko lažje in učinkoviteje pomagajo, če uporabijo avtomatični defibrilator, ki je prilagojen laični uporabi. Cilj je skrajšati čas od nastanka srčnega zastoja do defibrilacije pod 5 minut, saj se pri zastoju srca z vsako minuto možnost preživetja zmanjšuje za 10 %...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Milica Makoter prispevala 2000 evrov!