Otroka sta jim obogatila zakonsko življenje!

Zlata poroka HelIstega dne, kot pred pol stoletja, ko sta prvič stopila pred oltar, sta Marija in Jože Hel iz Kunove pri Negovi, v soboto, 20. maja 2017, v krogu najbližjih, sosedov in številnih prijateljev praznovala svojo zlato poroko. Enako kot pred petdesetimi leti, ko sta se poročila v cerkvi Sv. Urbana v Destrniku, od koder izhaja zlatoporočenka Marija, sta tudi tokrat želela svojo 50 letno skupno zakonsko življenje potrditi v cerkvi. Tokrat sta se Bogu za srečen zakon zahvalila v cerkvi Marijinega Rojstva v Negovi, kjer sta jima bili priči hčerka Roberta in sin Jože.

Zlati zakonski jubilej sta obeležila Marja in Jože Hel

Frančiška: Sem vesela slovenska deklica"!

Frančiška Gutman jubilejTe dni je župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Miroslav Petrovič, kot vedno, ko kakšen občan ali občanka praznuje visok življenjski jubilej, obiskal še eno svojo občanko, in sicer Frančiško Gutman v Kokolajnščaku. Skupaj s sodelavko, direktorico občinske uprave Francko Lavrenčič, ter predstavnicama Krajevnega odbora RK Sv. Jurij ob Ščavnici, Cvetko Fiala, Rozino Kraner in Olgo Žmavc, je župan slavljenki izročil darilo ter ji voščil ob 90. življenjskem jubileju. Prijazno jih je sprejel sin Jurij, ki z družino skrbi za jubilantko Frančiško Gutman.

Veliko veselja ob visokem življenjskem jubileju Frančiške Gutman

Niti mraz in megla nista ovira za obisk Miklošovega senja v središču Murske Sobote - več tisoč obiskovalcev je najbolj segalo po kuhanem vinu in kuhanim klobasam

Miklavžev sejemPoleg „Trezinega senja" (Terezijin sejem), ki vsako leto 15. oktobra poteka v središču Murske Sobote, je „Miklošovo senje" (Miklavžev sejem), ki je na sporedu vsako leto 6. decembra (sv. Nikolaj je namreč zavetnik murskosoboške župnije in mesta Murska Sobota op.p.), gotovo ena največjih družabnih in tudi etnoloških prireditev v Murski Soboti in okolici. In to se je potrdilo tudi letos, ko kakšnim tristotim sejmarjem – razstavljalcem oz. prodajalcem, ter več tisočim obiskovalcem, niti mraz in megla, ki sta pritiskala ves dan, nista mogla do živega. Tako je tradicionalno Miklošovo senje tudi tokrat privabila množice obiskovalcev, saj je Slovenska in še nekatere ulice, že od zgodnjega jutra bila polna prodajalcev in obiskovalcev.

V soboto na klobaso in

Generacija prvošolčkov iz šolskega leta 1958/59 spet v šolskih klopeh

Obletnica šole 1958-66Bila je prav vesela in prijetna tista sobota, ko so se za svoje srečanje odločili, sedaj že sami upokojenci, ki so se prvič srečali natanko pred oseminpetdesetimi leti, ko so v šolskem letu 1958/59 bili prvošolčki in prvošolke na OŠ Radgona. Od takrat so naslednjih osem let skupaj sedeli v šolskih klopeh, si nabirali znanje in izkušnje v šoli, ki je takrat bila na radgonskem gradu, ter se potem razšli, vsak za svojim ciljem, vsak za svojo prihodnostjo. To je torej bilo pred dobrega pol stoletja, poleti 1966 in zato so kar nekaj časa potekale aktivnosti, da bi se omenjena generacija v kateri je kar 66 najstnikov končalo osnovnošolsko izobraževanje spet srečala. Hodili so v dveh oddelkih, kjer sta bila razrednika Avgust Posavec in Franc Stergar.

Prvič so se srečali pred 58, razšli pa pred 50 leti...

Znova lepo obiskan smučarski sejem v Gornji Radgoni - lastnike je zamenjalo veliko rabljene zimske in smučarske opreme

Ski sejem GRPodobno kot že skoraj 30 let doslej, je Smučarski klub Radgona, ki uspešno deluje več desetletij, in ki šteje okoli 130 članic in članov, tudi letos pripravil tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme in vseh drugih potrebščin za zimske športe in rekreacijo. Ker je interes ponudnikov opreme bil zelo velik, so sejem pripravili na prostem, ob gasilskem domu v Gornji Radgoni, kjer se je v lepem in sončnem, a dokaj mrzlem vremenu zbralo veliko prodajalcev in kupcev opreme kakor tudi opazovalcev. Medtem ko lastniki in upravljalci zimsko - športnih središč, smučišč, vlečnic, žičnic..., čakajo, da bi padlo čim več snega, ki da bi ostal 'vse tja do maja', pa v številnih slovenskih družinah razmišljajo o tem, kako nabaviti zelo drago smučarsko opremo. In ker je veliko družin, ki si ne morejo privoščiti nove in drage smučarske opreme, ob tem pa predvsem otroci hitro prerastejo tovrstno opremo, so prav dobrodošli 'sejmi rabljene smučarske opreme', katere po večini slovenskih mest in krajev organizirajo smučarski in drugi klubi.

Otroška oprema je bila najbolj iskana

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Milica Makoter prispevala 2000 evrov!

 

Aparat za oživljanje - defibrilator odslej tudi na Cvenu

Defibrilator Ljutomer - Zdravstveni dom Ljutomer v zadnjih tednih nadaljuje z nameščanjem defibrilatorjev po vaseh UE Ljutomer. Zadali so si namreč cilj, da bodo v sklopu projekta Rešujemo življenja – vsaka sekunda šteje, namestili deset defibrilatorjev, aparatov za oživljanje v primeru zastoja srca.

Doslej so namestili tri, in sicer v Križevcih, Moravcih v Slovenskih goricah, ter prvo marčevsko nedeljo na Cvenu pri Ljutomeru. Kot je ob tej priložnosti povedal direktor ZD Ljutomer Tomislav Nemec bodo v letošnjem in prihodnjem letu namestili še sedem defibrilatorjev, prvega že kmalu na Razkrižju.

»Pomembno je, da v primeru zastoja srca, vemo uporabljati ta aparat. Zato bomo šli po gasilskih društvih in demonstrirali, kako se uporablja. Sam defibrilator bo namreč popolnoma brez veze, če ga v tistem trenutku, ko bo komurkoli potreben, ne bomo vedli uporabljati,« je dodal Nemec. »V preteklosti smo na območju naše krajevne skupnosti že imeli primere reševanja življenja, zato se zavedamo pomena tega aparata,« je dejal predsednik Sveta KSi Cven Boro Zemljak ter dodal, da bo defibrilator do konca obnove zadružnega doma nameščen pri vhodu v vrtec, pozneje pa ga bodo preselili v preddverje zadružnega doma.

Zanimivo je, da je sredstva v višini 2000 evrov za nakup defibrilatorja prispevalo podjetje Makoter s Cvena, direktorica podjetja Milica Makoter pa je ob tem dejala: »Prvotno je bila želja ZD Ljutomer, da se defibrilator namesti v prostorih našega podjetja, ker pa smatram, da gre za aparat širšega pomena, sem prosila krajevno skupnost naj poišče primeren prostor oz. mesto, kjer bi lahko najbolj koristil tistim, ki bodo pomoči potrebni«.

Kakorkoli že, z najnovejšim nakupom avtomatskega defibrilatorja pa so se na Cvenu in tem delu Prlekije, povečale možnosti preživetja vsem tistim, ki bi jih prizadel zastoj srca. Tako se je povečalo število dostopnih defibrilatorjev in hkrati zavest, da je zelo pomembno pravočasno začeti z oživljanjem in pomagati, da prizadeti preživijo do prihoda reševalcev. Vsekakor pa bo potrebno pripraviti še nekaj tečajev usposabljanja iz temeljnih postopkov oživljanja (TPO) in uporabe avtomatskih defibrilatorjev (AED), saj nikoli ni odveč, če več ljudi pozna delovanje z napravo. Na podlagi znanstvenih izsledkov so prekatne motnje srčnega ritma najpogostejši razlog srčnega zastoja. Motnja srčnega ritma, ki jo imenujejo migetanje prekatov (ventrikularna fibrilacija), onemogoča iztis krvi iz prekata v aorto in pljučno arterijo. Srce se pravzaprav le trese, ponovno usklajeno delovanje pa je mogoče, če migetanje prekinemo z električnim udarcem velike moči (defibrilacija). Tehnološki napredek je omogočil razvoj aparatur, ki prepoznajo te motnje srčnega ritma in preračunajo potrebno energijo šoka, zato lahko z njim učinkovito upravljajo tudi laične osebe, seveda ustrezno usposobljene.

Po uradnih ocenah doživi primarni srčni zastoj vsako leto več kot 2000 prebivalcev Slovenije. Pri tem so v 90 odstotkih prisotni očividci. Ti v večini primerov pokličejo nujno medicinsko pomoč in v petini primerov poskušajo bolnika oživljati. Za verjetnost preživetja sta ključna oživljanje in defibrilacija v prvih minutah, ko prihoda reševalcev še ni mogoče zagotoviti, zato je takojšnja pomoč očividcev lahko odločilna. Očividci lahko lažje in učinkoviteje pomagajo, če uporabijo avtomatični defibrilator, ki je prilagojen laični uporabi. Cilj je skrajšati čas od nastanka srčnega zastoja do defibrilacije pod 5 minut, saj se pri zastoju srca z vsako minuto možnost preživetja zmanjšuje za 10 %...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Milica Makoter prispevala 2000 evrov!