Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Gasilcem za delovanje 40.000 Evrov

 

Radgonski župan Anton Kampuš podpisal pogodbo o izvajanju javne gasilske službe

GasilciV občini Gornja Radgona gasilstvu posvečajo veliko pozornost, saj se zavedajo koliko pomeni, da imajo dobre gasilce, ki so ustrezno usposobljeni, opremljeni in vedno pripravljeni pomagati. Zato jim poleg moralne podpore namenjajo tudi finančna sredstva za nemoteno delovanje.

In potem, ko so v minulih dveh letih za sanacijo in adaptacijo desetih večnamenskih in gasilskih objektov po skoraj vseh vaseh v občini, porabili blizu 400.000 evrov, je radgonski župan Anton Kampuš tokrat v prostorih Domačije Fleisinger v Spodnjih Ivanjcih, pripravil poseben posvet ter slovesni podpis pogodbe o izvajanju javne gasilske službe in dogovor o financiranju oz. izvajanju nalog gasilske službe v občini Gornja Radgona v letu 2012.

Poleg župana Antona Kampuša in predsednika Gasilske zveze Gornja Radgona Petra Cvetkoviča, so pogodbe, v prisotnosti koordinatorja med lokalno skupnostjo in gasilci Zvonka Gredarja ter poveljnice Občinskega štaba civilne zaščite Marjete Erdela, podpisali tudi poveljniki in predsedniki vseh desetih prostovoljnih gasilskih društev v občini Gornja Radgona. Prav slednjim, med njimi sta dve (PGD Gornja Radgona in PGD Orehovci), ki letos praznujeta častitljivih 130 let delovanja, bo letos za delovanje in usposabljanje namenjenih okrog 40.000 evrov proračunskih sredstev. Že pred podpisom pogodbe je župan Kampuš pohvalil gasilce v vseh društvih, ki da dobro delajo in zato je razumljivo, da jim občina ponuja ustrezne pogoje, ne le za golo preživetje temveč predvsem za obnovo in posodobitev objektov, nabavo opreme, še zlasti za izobraževanje in usposabljanje „Občina Gornja Radgona je dober partner gasilcev, in za gasilstvo namenja veliko sredstev. A nam ni žal, saj nam gasilci sledijo in odlično delajo, tako da smo lahko ponosni nanje“, je med drugim dejal Kampuš, kateremu se je v imenu vseh gasilcev in gasilskih društev zahvalil predsednik Gasilske zveze Gornja Radgona Peter Cvetkovič.

Tudi Cvetkovič je ponovil, da so gasilci kot vedno še v letu 2011 dobro delali. Med drugim so imeli tudi nad 60 intervencij, med katerimi je bilo 15 požarov na objektih, po dva požara na vozilih ter v naravi ipd. Predsednik zveze se je tudi pohvalil, da imajo v svojih vrstah kar 248 operativcev kar je nad državnim povprečjem in nad določenimi normativi. Hkrati je Cvetkovič, ki je izrazil zadovoljstvo s podpisano pogodbo o financiranju delovanja gasilcev, kjer zneski kljub krizi niso nižji od lanskih, obljubil, da se bodo gasilci iz radgonske občine v letu 2012, poleg obeleževanja jubilejev, torej proslav, še naprej izobraževali in usposabljali, vzdrževali opremo in tehniko, ter če bo potrebno reševali ljudi, živali, premoženje ipd.

Seveda se bodo nadaljevale tudi sanacije in adaptacije ter druga potrebna vzdrževanja gasilskih domov in drugih večnamenskih objektov. Spomnimo, že lani so za obnovo devetih gasilskih oz. vaških domov odšteli 255 tisoč evrov, pri čemer je Evropska unija iz kmetijskega sklada za razvoj podeželja prispevala nekaj nad 106 tisoč evrov, preostali del pa so financirali gornjeradgonska občina in prostovoljna gasilska društva. Tako so prenavili streho gasilskega doma na Meleh, obnovili so še domove v Orehovcih (prenova in izolacija strehe), Stavešincih (ureditev ogrevanja in hidroizolacije objekta, nato še prenova strehe in obnova fasade), Spodnjih Ivanjcih (prenova strehe, hidroizolacija objekta in obnova fasade), Črešnjevcih (prenova strehe), Ivanjševcih (ureditev ogrevanja in obnova fasade) in Spodnji Ščavnici (prenova strehe). Letos bosta na vrsti še gasilski dom na Negovi (prenova in izolacija strehe) in vaški dom v Očeslavcih (prenova strehe in obnova prostorov), delalo pa se bo tudi na gasilskem domu Zbigovci, kjer pripravljajo nekoliko zahtevnejše posege. Na radgonskem domu je nujno zamenjati salonitne plošče na strehi...

„Gasilstvo v naši občini je lahko vzor marsikomu v Sloveniji. Zato smo se že leta 2007 z gasilsko zvezo dogovorili, da bomo najprej vsa društva ustrezno opremili, tudi z avtomobili, in nato poskrbeli še za izobraževanje gasilcev. Nabavili smo tudi prepotrebno avtolestev vredno 120.000 evrov. In potem ko smo predlani zaključili prvo fazo, smo se v letu 2011 lotili še obnove gasilskih domov, ki niso samo gasilski domovi, ampak tudi domovi občanov, mladine in številnih društev, tudi športnih in kulturnih“, nam je med drugim dejal župan Anton Kampuš, ki je ponovil, da je natančna analiza stanja pokazala, da so večnamenske zgradbe v občini Gornja Radgona, ki so kulturno in društveno stičišče na lokalnem nivoju, bile v zelo slabem stanju. Ker njihove pomanjkljivosti, ki so v veliki meri ogrožale zdravje občanov in občank, še posebej pa mladih in starejših, ki prostore uporabljajo, se je občina lani odločila investirati v objekte.

„Občina želi prebivalcem omogočiti višjo življenjsko raven ter povečati privlačnost podeželja tako za delo kot tudi za bivanje. Z obnovo in zamenjavo strešne (tudi azbestne!) kritine, izolacijo streh in fasad, hidroizolacijo ter novim ogrevanjem so društva in prebivalci na vasi pridobili urejene in varne prostore za svoje delovanje, s čimer se bo obogatilo družabno življenje na vasi. Z načrtovano naložbo ter aktivnostmi lahko pričakujemo, da se bodo: ustvarili boljši pogoji za izvajanje kulturnega, športnega in drugega ustvarjalnega potenciala med vaškimi prebivalci; ustvarili kakovostnejši prostorski pogoji za vadbo, druženje, vaje, prireditve in družabne dogodke; izboljšali prostorski pogoji za delovanje otrok, mladine in starejših; ustvarile boljše možnosti za medgeneracijsko druženje; izkazali pozitivni vplivi na okolje, saj po investiciji ne bo onesnaženja z nevarnimi snovmi; vplivnost naložbe na razvoj več naselij; izboljšal izgled večnamenskih zgradb in s tem večja turistična privlačnost; ohranila poseljena krajina; izboljšali prostorski pogoji za delovanje društev na podeželju; izboljšal življenjski standard prebivalstva...“, je prepričan Kampuš.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Gasilcem za delovanje 40.000 Evrov