Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Gasilcem za delovanje 40.000 Evrov

 

Radgonski župan Anton Kampuš podpisal pogodbo o izvajanju javne gasilske službe

GasilciV občini Gornja Radgona gasilstvu posvečajo veliko pozornost, saj se zavedajo koliko pomeni, da imajo dobre gasilce, ki so ustrezno usposobljeni, opremljeni in vedno pripravljeni pomagati. Zato jim poleg moralne podpore namenjajo tudi finančna sredstva za nemoteno delovanje.

In potem, ko so v minulih dveh letih za sanacijo in adaptacijo desetih večnamenskih in gasilskih objektov po skoraj vseh vaseh v občini, porabili blizu 400.000 evrov, je radgonski župan Anton Kampuš tokrat v prostorih Domačije Fleisinger v Spodnjih Ivanjcih, pripravil poseben posvet ter slovesni podpis pogodbe o izvajanju javne gasilske službe in dogovor o financiranju oz. izvajanju nalog gasilske službe v občini Gornja Radgona v letu 2012.

Poleg župana Antona Kampuša in predsednika Gasilske zveze Gornja Radgona Petra Cvetkoviča, so pogodbe, v prisotnosti koordinatorja med lokalno skupnostjo in gasilci Zvonka Gredarja ter poveljnice Občinskega štaba civilne zaščite Marjete Erdela, podpisali tudi poveljniki in predsedniki vseh desetih prostovoljnih gasilskih društev v občini Gornja Radgona. Prav slednjim, med njimi sta dve (PGD Gornja Radgona in PGD Orehovci), ki letos praznujeta častitljivih 130 let delovanja, bo letos za delovanje in usposabljanje namenjenih okrog 40.000 evrov proračunskih sredstev. Že pred podpisom pogodbe je župan Kampuš pohvalil gasilce v vseh društvih, ki da dobro delajo in zato je razumljivo, da jim občina ponuja ustrezne pogoje, ne le za golo preživetje temveč predvsem za obnovo in posodobitev objektov, nabavo opreme, še zlasti za izobraževanje in usposabljanje „Občina Gornja Radgona je dober partner gasilcev, in za gasilstvo namenja veliko sredstev. A nam ni žal, saj nam gasilci sledijo in odlično delajo, tako da smo lahko ponosni nanje“, je med drugim dejal Kampuš, kateremu se je v imenu vseh gasilcev in gasilskih društev zahvalil predsednik Gasilske zveze Gornja Radgona Peter Cvetkovič.

Tudi Cvetkovič je ponovil, da so gasilci kot vedno še v letu 2011 dobro delali. Med drugim so imeli tudi nad 60 intervencij, med katerimi je bilo 15 požarov na objektih, po dva požara na vozilih ter v naravi ipd. Predsednik zveze se je tudi pohvalil, da imajo v svojih vrstah kar 248 operativcev kar je nad državnim povprečjem in nad določenimi normativi. Hkrati je Cvetkovič, ki je izrazil zadovoljstvo s podpisano pogodbo o financiranju delovanja gasilcev, kjer zneski kljub krizi niso nižji od lanskih, obljubil, da se bodo gasilci iz radgonske občine v letu 2012, poleg obeleževanja jubilejev, torej proslav, še naprej izobraževali in usposabljali, vzdrževali opremo in tehniko, ter če bo potrebno reševali ljudi, živali, premoženje ipd.

Seveda se bodo nadaljevale tudi sanacije in adaptacije ter druga potrebna vzdrževanja gasilskih domov in drugih večnamenskih objektov. Spomnimo, že lani so za obnovo devetih gasilskih oz. vaških domov odšteli 255 tisoč evrov, pri čemer je Evropska unija iz kmetijskega sklada za razvoj podeželja prispevala nekaj nad 106 tisoč evrov, preostali del pa so financirali gornjeradgonska občina in prostovoljna gasilska društva. Tako so prenavili streho gasilskega doma na Meleh, obnovili so še domove v Orehovcih (prenova in izolacija strehe), Stavešincih (ureditev ogrevanja in hidroizolacije objekta, nato še prenova strehe in obnova fasade), Spodnjih Ivanjcih (prenova strehe, hidroizolacija objekta in obnova fasade), Črešnjevcih (prenova strehe), Ivanjševcih (ureditev ogrevanja in obnova fasade) in Spodnji Ščavnici (prenova strehe). Letos bosta na vrsti še gasilski dom na Negovi (prenova in izolacija strehe) in vaški dom v Očeslavcih (prenova strehe in obnova prostorov), delalo pa se bo tudi na gasilskem domu Zbigovci, kjer pripravljajo nekoliko zahtevnejše posege. Na radgonskem domu je nujno zamenjati salonitne plošče na strehi...

„Gasilstvo v naši občini je lahko vzor marsikomu v Sloveniji. Zato smo se že leta 2007 z gasilsko zvezo dogovorili, da bomo najprej vsa društva ustrezno opremili, tudi z avtomobili, in nato poskrbeli še za izobraževanje gasilcev. Nabavili smo tudi prepotrebno avtolestev vredno 120.000 evrov. In potem ko smo predlani zaključili prvo fazo, smo se v letu 2011 lotili še obnove gasilskih domov, ki niso samo gasilski domovi, ampak tudi domovi občanov, mladine in številnih društev, tudi športnih in kulturnih“, nam je med drugim dejal župan Anton Kampuš, ki je ponovil, da je natančna analiza stanja pokazala, da so večnamenske zgradbe v občini Gornja Radgona, ki so kulturno in društveno stičišče na lokalnem nivoju, bile v zelo slabem stanju. Ker njihove pomanjkljivosti, ki so v veliki meri ogrožale zdravje občanov in občank, še posebej pa mladih in starejših, ki prostore uporabljajo, se je občina lani odločila investirati v objekte.

„Občina želi prebivalcem omogočiti višjo življenjsko raven ter povečati privlačnost podeželja tako za delo kot tudi za bivanje. Z obnovo in zamenjavo strešne (tudi azbestne!) kritine, izolacijo streh in fasad, hidroizolacijo ter novim ogrevanjem so društva in prebivalci na vasi pridobili urejene in varne prostore za svoje delovanje, s čimer se bo obogatilo družabno življenje na vasi. Z načrtovano naložbo ter aktivnostmi lahko pričakujemo, da se bodo: ustvarili boljši pogoji za izvajanje kulturnega, športnega in drugega ustvarjalnega potenciala med vaškimi prebivalci; ustvarili kakovostnejši prostorski pogoji za vadbo, druženje, vaje, prireditve in družabne dogodke; izboljšali prostorski pogoji za delovanje otrok, mladine in starejših; ustvarile boljše možnosti za medgeneracijsko druženje; izkazali pozitivni vplivi na okolje, saj po investiciji ne bo onesnaženja z nevarnimi snovmi; vplivnost naložbe na razvoj več naselij; izboljšal izgled večnamenskih zgradb in s tem večja turistična privlačnost; ohranila poseljena krajina; izboljšali prostorski pogoji za delovanje društev na podeželju; izboljšal življenjski standard prebivalstva...“, je prepričan Kampuš.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Gasilcem za delovanje 40.000 Evrov