Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Varčujmo z vodo!

 

Z vseh strani prihajajo pozivi k racionalni rabi vode zaradi sušnih razmer

VodnjakiNe le starejši ljudje in še zlasti strokovnjaki, ki so zaskrbljeni pred očitnim pomanjkanjem pitne vode, temveč tudi vsakdo, ki trezno razmišlja, ne more mirno spati ob omenjeni problematiki, ki se utegne še poslabšati.

Zato niti ne preseneča, da je tudi Ministrstvo za kmetijstvo in okolje – ARSO (Agencija RS za okolje), ob zadnjih vremenskih razmerah – suši, pozvalo prebivalce in vse ostale, da s svojim ravnanjem ne poslabšujejo stanja voda, še zlasti na najbolj ranljivih območjih, ob tem pa naj skrbijo za racionalno rabo vodnih virov.

V obdobju od oktobra 2011 do konca februarja 2012 je namreč v večjem delu Slovenije padlo od 60 do 70 % običajne količine padavin. Padavinski primanjkljaj traja že skoraj štiri mesece, začel se je že ob koncu oktobra in se od takrat ni dvignil na mejo povprečnih vrednosti. V marcu se sušne razmere nadaljujejo. Stanje površinskih vod trenutno še ni kritično nizko, se pa približuje najnižjim izmerjenim količinam za mesec marec. Trenutno se po rekah pretaka le približno 35 % običajne količine vode za to obdobje. Izhodiščne razmere za začetek pomladi so slabe zlasti zaradi pomanjkanja snega, ki bi s taljenjem v pomladnih mesecih obogatil vodotoke.

Količinsko stanje podzemnih voda je v splošnem predvsem na ravninskih prodno-peščenih vodonosnikih zelo nizko (v spodnjih 10 odstotkih dolgoletnega razpona). Količinsko so trenutno najbolj ranljivi nekateri najbolj plitvi vodonosniki (Krška kotlina, Dravska kotlina, Apaško polje). Ob povprečni količini padavin se izboljšanje stanja lahko pričakuje šele po večmesečnem obdobju.

Kmetijska tla so marsikje izjemno suha, trenutno so razmere najbolj kritične v delu jugozahodne Slovenije, sušne razmere pa prevladujejo tudi v severovzhodni Sloveniji. Vodna bilanca kmetijskih tal v času zimskega mirovanja je na Primorskem že negativna, v Prekmurju pa je le na 20 % običajnih vrednosti za ta čas. V prihodnjih dneh ob toplem vremenu, ki sproža rastne procese in večje izhlapevanje iz tal, lahko pričakujemo še poslabšanje stanja, kar pomeni, da bo vstop v vegetacijsko sezono zelo verjetno moten. Stanje bi normalizirale le enakomerno razporejene padavine v višini od 100 do 200 mm v odvisnosti od lokacije. Kratkotrajne intenzivne padavine lahko na suhih tleh sprožijo erozijo.

V prvi polovici naslednjega tedna lahko v osrednji Sloveniji pričakujemo med 10 in 20 mm padavin, v vzhodni in jugozahodni Sloveniji manj. Količina padavin bo premajhna, da bi sušno situacijo bistveno izboljšala. Zaradi opisanih razmer pozivamo vse prebivalce, da s svojim ravnanjem ne poslabšujejo stanja voda, še zlasti na najbolj ranljivih območjih, in skrbijo za racionalno rabo vodnih virov. Torej varčujmo z vodo!

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Varčujmo z vodo!