Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Nad 2000 slovenskih planincev na Jeruzalemu

 

Ob Dnevu slovenskih planincev, tudi 60. obletnica PD Ljutomer

SLO PlaninciDobrih 2.000 planincev, ljubiteljev planinstva in narave iz vse Slovenije, ter tudi iz sosednje Hrvaške in Madžarske, se je udeležilo proslave letošnjega Dneva slovenskih planincev, ki je potekalo na Jeruzalemu. Večina udeležencev je prišla na Jeruzalem peš od železniških postaj Pavlovci, Ivanjkovci, Mekotnjak, Športne dvorane Ljutomer in z drugih izhodišč. Ob tej priložnosti so člani Planinskega društva Ljutomer pripravili slovesnost s kulturnim programom ob 60. obletnici ustanovitve društva, hkrati pa so razvili društveni prapor. Prav Planinsko društvu Ljutomer, ob pomoči Občine Ljutomer in Planinske zveze Slovenije, je tudi organiziralo celotno dogajanje, na katerem je govornik bil predsednik PD Ljutomer Ivan Kraljič.

Obiskovalce so nagovorili še predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik, županja Občine Ljutomer Olga Karba in še nekateri drugi. Med drugimi je gost na slovesnosti bil tudi znani slovenski alpinist Viki Grošelj, kateremu je za njegov doprinos k tokratnemu praznovanju slovenskega planinstva županja Karbova poklonila monografijo Prlekije. Ivan Kraljič pa je ob tem prejel tudi priznanje iz rok Bojana Rotovnika in podpredsednika Olimpijskega komiteja Slovenije Branka Žnidariča. „V teh letih smo iz peščice zanesenjakov v PD Ljutomer združili na stotine ljudi. Krepimo duha in telo na izletih, pohodih, vzponih. Vzgajamo vodnike in mentorje. Učimo mlade, kako postati ljubitelj narave, kako naravne danosti ohranjati ter odkrivati lepote hribov in gora. V planinah doživimo veliko lepega, česar ne pozabimo, ko se spet vrnemo v nižine, kjer je vse drugače. A tudi na zadnjem gričevju, preden se gorice spustijo v panonsko nižino, ob Muri leže lepi kraji. Naš najvišji vrh Jeruzalem meri le 341 metrov, a še nikogar ni pustil ravnodušnega. Preko njega in v okolici poteka več planinskih transverzal, planinec na pohodu po njih ostane brez besed“, je več kot 2000 pohodnikov na dnevu slovenskih planince in 60-letnici delovanja svojega društva na Jeruzalemu, nagovoril predsednik PD Ljutomer Ivan Kraljič, ki je dodal: „Praznovati šestdesetletnico PD Ljutomer sočasno z dnevom slovenskih planincev v osrčju prleških gričev je planinska čast za nas. Ponosni smo na vsako drevo, vsak kamen in cvetlico, vsako pest zemlje in košček tega mozaika. Ponosni smo na vsakega planinca, izkušenega ali novinca, le da je glava na pravem mestu in noge na pravi poti. Navzgor. V planine. Čim več lahkotnih vzponov imejte, med planinami se veliko smejte. Zagotovo je tudi to recept za daljše življenje“," je govor sklenil Kraljič in požel navdušenje množice pohodnikov, ki so se zbrali na stičišču občin Ljutomer in Ormož. Ob šestdesetletnici PD Ljutomer pa je bil slovesno razvit prapor društva, ki so se mu poklonili številni prapori sosednjih PD ter društev iz Hrvaške in Madžarske.

Ob planinskem prazniku na Jeruzalemu so v okviru letošnjega projekta Evro pohod - pešpoti in voda, iz rek območja Prlekije in Prekmurja, zlasti Mure in Ščavnice, zlili odmerke voda v skupni sod, ki ga bodo 1. oktobra v Ljubljani dopolnili še z vodami drugih slovenskih rek ter ga poslali na zaključno prireditev 15. oktobra v Španijo. Voda je element življenja, ki ne pozna meja. Je pomlad življenja, hkrati pa prometna pot in vir energije. Sreča vsakega sprehajalca, na primer v obliki jezera, reke, ledenika. Ljudje morajo z njo ravnati zavedno in jo zaščititi pred onesnaženjem. Voda lahko zaradi klimatskih sprememb postane omejeno blago, in je ključnega pomena za življenje. Voda začne svojo pot v izvirih. Brez njih ni življenja, ni kulture, ni zdravja. Z geslom »Pohodi po E-poteh in k E-potem« bodo evropski pohodniki s sabo nosili idejo skozi celotno Evropo do Andaluzije.

V Sloveniji, kjer prireditev poteka pod pokroviteljstvom predsednika RS Danilom Türkom, je vsaka soustanoviteljica Komisije za evropske pešpoti (Keups) organizirala svoj dogodek v letu 2011. Turistična zveza Slovenije, je organizirala slavnostno zajemanje voda iz jezera in morja, ob jezerskih dnevih, Planinska zveza Slovenije je organizirala slavnostno zajemanje voda rek in ledenika, Zveza gozdarskih društev Slovenije je organizirala slavnostno zajemanje voda iz podtalnice, Zavod za gozdove Slovenije pa je organiziral slavnostno zajemanje voda iz vodnih zajetij v gozdu. Vodo iz štirih posod iz Slovenije bodo 1. oktobra 2011 zlili v eno posodo na Geossu, središču Slovenije. In ta posoda z vodo bo romala v Španijo. Na zaključnem dogodku v Alhambri, Granadi, v Španiji 16. oktobra 2011, se bodo vedra z vodo spraznila v pripravljene amfore. Voda iz teh amfor bo stekla v levji vodnjak (Fuente de los Leones) na dvorišču v Alhambri. Iz tega vodnjaka, ki ga nosi dvanajst levov, bo izbruhnil izvir življenja, ustvarjalna moč vode...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Nad 2000 slovenskih planincev na Jeruzalemu