Otroka sta jim obogatila zakonsko življenje!

Zlata poroka HelIstega dne, kot pred pol stoletja, ko sta prvič stopila pred oltar, sta Marija in Jože Hel iz Kunove pri Negovi, v soboto, 20. maja 2017, v krogu najbližjih, sosedov in številnih prijateljev praznovala svojo zlato poroko. Enako kot pred petdesetimi leti, ko sta se poročila v cerkvi Sv. Urbana v Destrniku, od koder izhaja zlatoporočenka Marija, sta tudi tokrat želela svojo 50 letno skupno zakonsko življenje potrditi v cerkvi. Tokrat sta se Bogu za srečen zakon zahvalila v cerkvi Marijinega Rojstva v Negovi, kjer sta jima bili priči hčerka Roberta in sin Jože.

Zlati zakonski jubilej sta obeležila Marja in Jože Hel

Frančiška: Sem vesela slovenska deklica"!

Frančiška Gutman jubilejTe dni je župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Miroslav Petrovič, kot vedno, ko kakšen občan ali občanka praznuje visok življenjski jubilej, obiskal še eno svojo občanko, in sicer Frančiško Gutman v Kokolajnščaku. Skupaj s sodelavko, direktorico občinske uprave Francko Lavrenčič, ter predstavnicama Krajevnega odbora RK Sv. Jurij ob Ščavnici, Cvetko Fiala, Rozino Kraner in Olgo Žmavc, je župan slavljenki izročil darilo ter ji voščil ob 90. življenjskem jubileju. Prijazno jih je sprejel sin Jurij, ki z družino skrbi za jubilantko Frančiško Gutman.

Veliko veselja ob visokem življenjskem jubileju Frančiške Gutman

Niti mraz in megla nista ovira za obisk Miklošovega senja v središču Murske Sobote - več tisoč obiskovalcev je najbolj segalo po kuhanem vinu in kuhanim klobasam

Miklavžev sejemPoleg „Trezinega senja" (Terezijin sejem), ki vsako leto 15. oktobra poteka v središču Murske Sobote, je „Miklošovo senje" (Miklavžev sejem), ki je na sporedu vsako leto 6. decembra (sv. Nikolaj je namreč zavetnik murskosoboške župnije in mesta Murska Sobota op.p.), gotovo ena največjih družabnih in tudi etnoloških prireditev v Murski Soboti in okolici. In to se je potrdilo tudi letos, ko kakšnim tristotim sejmarjem – razstavljalcem oz. prodajalcem, ter več tisočim obiskovalcem, niti mraz in megla, ki sta pritiskala ves dan, nista mogla do živega. Tako je tradicionalno Miklošovo senje tudi tokrat privabila množice obiskovalcev, saj je Slovenska in še nekatere ulice, že od zgodnjega jutra bila polna prodajalcev in obiskovalcev.

V soboto na klobaso in

Generacija prvošolčkov iz šolskega leta 1958/59 spet v šolskih klopeh

Obletnica šole 1958-66Bila je prav vesela in prijetna tista sobota, ko so se za svoje srečanje odločili, sedaj že sami upokojenci, ki so se prvič srečali natanko pred oseminpetdesetimi leti, ko so v šolskem letu 1958/59 bili prvošolčki in prvošolke na OŠ Radgona. Od takrat so naslednjih osem let skupaj sedeli v šolskih klopeh, si nabirali znanje in izkušnje v šoli, ki je takrat bila na radgonskem gradu, ter se potem razšli, vsak za svojim ciljem, vsak za svojo prihodnostjo. To je torej bilo pred dobrega pol stoletja, poleti 1966 in zato so kar nekaj časa potekale aktivnosti, da bi se omenjena generacija v kateri je kar 66 najstnikov končalo osnovnošolsko izobraževanje spet srečala. Hodili so v dveh oddelkih, kjer sta bila razrednika Avgust Posavec in Franc Stergar.

Prvič so se srečali pred 58, razšli pa pred 50 leti...

Znova lepo obiskan smučarski sejem v Gornji Radgoni - lastnike je zamenjalo veliko rabljene zimske in smučarske opreme

Ski sejem GRPodobno kot že skoraj 30 let doslej, je Smučarski klub Radgona, ki uspešno deluje več desetletij, in ki šteje okoli 130 članic in članov, tudi letos pripravil tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme in vseh drugih potrebščin za zimske športe in rekreacijo. Ker je interes ponudnikov opreme bil zelo velik, so sejem pripravili na prostem, ob gasilskem domu v Gornji Radgoni, kjer se je v lepem in sončnem, a dokaj mrzlem vremenu zbralo veliko prodajalcev in kupcev opreme kakor tudi opazovalcev. Medtem ko lastniki in upravljalci zimsko - športnih središč, smučišč, vlečnic, žičnic..., čakajo, da bi padlo čim več snega, ki da bi ostal 'vse tja do maja', pa v številnih slovenskih družinah razmišljajo o tem, kako nabaviti zelo drago smučarsko opremo. In ker je veliko družin, ki si ne morejo privoščiti nove in drage smučarske opreme, ob tem pa predvsem otroci hitro prerastejo tovrstno opremo, so prav dobrodošli 'sejmi rabljene smučarske opreme', katere po večini slovenskih mest in krajev organizirajo smučarski in drugi klubi.

Otroška oprema je bila najbolj iskana

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Nad 2000 slovenskih planincev na Jeruzalemu

 

Ob Dnevu slovenskih planincev, tudi 60. obletnica PD Ljutomer

SLO PlaninciDobrih 2.000 planincev, ljubiteljev planinstva in narave iz vse Slovenije, ter tudi iz sosednje Hrvaške in Madžarske, se je udeležilo proslave letošnjega Dneva slovenskih planincev, ki je potekalo na Jeruzalemu. Večina udeležencev je prišla na Jeruzalem peš od železniških postaj Pavlovci, Ivanjkovci, Mekotnjak, Športne dvorane Ljutomer in z drugih izhodišč. Ob tej priložnosti so člani Planinskega društva Ljutomer pripravili slovesnost s kulturnim programom ob 60. obletnici ustanovitve društva, hkrati pa so razvili društveni prapor. Prav Planinsko društvu Ljutomer, ob pomoči Občine Ljutomer in Planinske zveze Slovenije, je tudi organiziralo celotno dogajanje, na katerem je govornik bil predsednik PD Ljutomer Ivan Kraljič.

Obiskovalce so nagovorili še predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik, županja Občine Ljutomer Olga Karba in še nekateri drugi. Med drugimi je gost na slovesnosti bil tudi znani slovenski alpinist Viki Grošelj, kateremu je za njegov doprinos k tokratnemu praznovanju slovenskega planinstva županja Karbova poklonila monografijo Prlekije. Ivan Kraljič pa je ob tem prejel tudi priznanje iz rok Bojana Rotovnika in podpredsednika Olimpijskega komiteja Slovenije Branka Žnidariča. „V teh letih smo iz peščice zanesenjakov v PD Ljutomer združili na stotine ljudi. Krepimo duha in telo na izletih, pohodih, vzponih. Vzgajamo vodnike in mentorje. Učimo mlade, kako postati ljubitelj narave, kako naravne danosti ohranjati ter odkrivati lepote hribov in gora. V planinah doživimo veliko lepega, česar ne pozabimo, ko se spet vrnemo v nižine, kjer je vse drugače. A tudi na zadnjem gričevju, preden se gorice spustijo v panonsko nižino, ob Muri leže lepi kraji. Naš najvišji vrh Jeruzalem meri le 341 metrov, a še nikogar ni pustil ravnodušnega. Preko njega in v okolici poteka več planinskih transverzal, planinec na pohodu po njih ostane brez besed“, je več kot 2000 pohodnikov na dnevu slovenskih planince in 60-letnici delovanja svojega društva na Jeruzalemu, nagovoril predsednik PD Ljutomer Ivan Kraljič, ki je dodal: „Praznovati šestdesetletnico PD Ljutomer sočasno z dnevom slovenskih planincev v osrčju prleških gričev je planinska čast za nas. Ponosni smo na vsako drevo, vsak kamen in cvetlico, vsako pest zemlje in košček tega mozaika. Ponosni smo na vsakega planinca, izkušenega ali novinca, le da je glava na pravem mestu in noge na pravi poti. Navzgor. V planine. Čim več lahkotnih vzponov imejte, med planinami se veliko smejte. Zagotovo je tudi to recept za daljše življenje“," je govor sklenil Kraljič in požel navdušenje množice pohodnikov, ki so se zbrali na stičišču občin Ljutomer in Ormož. Ob šestdesetletnici PD Ljutomer pa je bil slovesno razvit prapor društva, ki so se mu poklonili številni prapori sosednjih PD ter društev iz Hrvaške in Madžarske.

Ob planinskem prazniku na Jeruzalemu so v okviru letošnjega projekta Evro pohod - pešpoti in voda, iz rek območja Prlekije in Prekmurja, zlasti Mure in Ščavnice, zlili odmerke voda v skupni sod, ki ga bodo 1. oktobra v Ljubljani dopolnili še z vodami drugih slovenskih rek ter ga poslali na zaključno prireditev 15. oktobra v Španijo. Voda je element življenja, ki ne pozna meja. Je pomlad življenja, hkrati pa prometna pot in vir energije. Sreča vsakega sprehajalca, na primer v obliki jezera, reke, ledenika. Ljudje morajo z njo ravnati zavedno in jo zaščititi pred onesnaženjem. Voda lahko zaradi klimatskih sprememb postane omejeno blago, in je ključnega pomena za življenje. Voda začne svojo pot v izvirih. Brez njih ni življenja, ni kulture, ni zdravja. Z geslom »Pohodi po E-poteh in k E-potem« bodo evropski pohodniki s sabo nosili idejo skozi celotno Evropo do Andaluzije.

V Sloveniji, kjer prireditev poteka pod pokroviteljstvom predsednika RS Danilom Türkom, je vsaka soustanoviteljica Komisije za evropske pešpoti (Keups) organizirala svoj dogodek v letu 2011. Turistična zveza Slovenije, je organizirala slavnostno zajemanje voda iz jezera in morja, ob jezerskih dnevih, Planinska zveza Slovenije je organizirala slavnostno zajemanje voda rek in ledenika, Zveza gozdarskih društev Slovenije je organizirala slavnostno zajemanje voda iz podtalnice, Zavod za gozdove Slovenije pa je organiziral slavnostno zajemanje voda iz vodnih zajetij v gozdu. Vodo iz štirih posod iz Slovenije bodo 1. oktobra 2011 zlili v eno posodo na Geossu, središču Slovenije. In ta posoda z vodo bo romala v Španijo. Na zaključnem dogodku v Alhambri, Granadi, v Španiji 16. oktobra 2011, se bodo vedra z vodo spraznila v pripravljene amfore. Voda iz teh amfor bo stekla v levji vodnjak (Fuente de los Leones) na dvorišču v Alhambri. Iz tega vodnjaka, ki ga nosi dvanajst levov, bo izbruhnil izvir življenja, ustvarjalna moč vode...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Nad 2000 slovenskih planincev na Jeruzalemu