S srpi in kosami nad zlato klasje!

Žetev Stara GoraV tem vročem poletnem času, ko je žetev pšenice na vrhuncu in ko so se pridelovalci, mlinarji in peki uspeli dogovoriti za odkupne cene, potekajo po državi različne prireditve povezane z žetvijo in košnjo zlatega klasja. Tako je tudi na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekala tradicionalna folklorno obarvana prireditev, že 23. žetev zlatega klasa, ki jo je, ob sodelovanju PGD Stara Gora, Kmetijsko svetovalne službe Gornja Radgona in TD Sv Jurij ob Ščavnici, pripravilo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij. Prireditev, ki sta jo povezovali humoristki Fanika in Jessika, se je odvijala ob znamenitem mlinu na veter na Stari Gori. Zbirališče tekmovalk in tekmovalcev, tam se je pozneje odvijala tudi veselica, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Klateži, je bilo pod stoletnimi drevesi ob gasilskem domu PGD Stara Gora.

Obiskovalci uživali na 23. žetvi zlatega klasa na Stari Gori

Tudi letos se je v sklopu dogodkov in aktivnosti, ki so bili načrtovani ob prazniku farnega zavetnika sv. Petra v Gornji Radgoni, organiziralo tradicionalno prijateljsko kolesarjenje

KolesarjenjePrva sobota v mesecu juliju je v župniji Gornja Radgona že peto leto namenjena za tradicionalno prijateljsko kolesarjenje. Tudi letos so ta dan namenili druženju ob poganjanju pedal kolesa, hkrati pa obiskali in spoznali veliko zanimivega. Tokratna kolesarska pot se je za vrle radgonske kolesarje pričela izpred Trstenjakovega doma v Gornji Radgoni ob blagoslovu domačega župnika Franca Hozjana za srečno vožnjo in vrnitev. Ob poti, ki je bila dolga nekaj čez 100 km, so si ogledali ob predstavitvi tamkajšnjega priljubljenega župnika Igorja Novaka novozgrajeno cerkev v Košakih, ki je bila nedavno odkupljena in vrnjena cerkvi, obiskali so Zavod Antona Martina Slomška, ki je mlada kulturna in vzgojna ustanova, ustanovo je leta 1995 ustanovila takrat škofija, danes Nadškofija Maribor.

Prijateljsko kolesarjenje iz Gornje Radgone v Maribor

Kislo štajersko župo so kuhali pod stoletnimi drevesi radenskega parka

Kisla juhaV okviru praznovanja 23. radenskega občinskega praznika, so poleg številnih takšnih in drugačnih prireditev, letos pripravili tudi 21. tradicionalno tekmovanje v kuhanju kisle štajerske juhe (žüpe) v kotličku na prostem. Letošnje tekmovanje, ki ga je pripravilo Turistično društvo Radenci, pod vodstvom predsednice Karmen Kavčič Žibret, je bilo na lepi lokaciji pod še nekaj preživelimi stoletnimi drevesi radenskega parka. V okviru prireditve se je sicer odvijalo marsikaj zanimivega, zlasti za otroke, tako da je na stotine obiskovalcev prišlo na svoje. Na samem tekmovanju, ki ga je v svojem duhovitem slogu povezoval domači humorist Emil Šmid, je nastopilo 14 ekip, katere so sestavljali glavni kuhar (ica) in pomočnik ter še kdo (predstavniki turizma, društev in sploh javnega življenja občine in regije ter tudi znani gostje). Bilo je resda zelo vroče, a težav vseeno ni bilo.

Mladina kuha najboljšo kislo juho

Piščančji pred kunčjim in ribjim paprikašem!

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 9. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred devetimi leti odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je lani organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj.

V Polani je devetič zadišalo po štirih vrstah paprikaša

Gasilci pred Smrkci in Babuškami!

Bogračiada ČernelavciMinuli izjemno topli vikend, ko se je po Pomurju odvijalo veliko takšnih in drugačnih prireditev in dogodkov je še posebej veliko pozornost pritegnilo 7. tekmovanje v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bograča, ki ga je v središču Černelavcev pri Murski Soboti, pripravila Gostilna Spirić. Nastopilo je kar 20 ekip iz širšega pomurskega območja, ki so bograč kuhale v kotličku na odprtem ognju. Prireditev na „glavnem trgu", pred gostiščem „Spirić" v Černelavcih se je začela že ob 16. uri, ko je bilo izjemno vroče, a so se tekmovalci znašli vsak po svoje, predvsem s hladnimi napitki. Po kuhanju in ocenjevanju skuhanih bogračev se je ozračje nekoliko ohladilo, a so pozneje za veselo in vroče vzdušje poskrbeli muzikantje.

Na 7. tekmovanju v kuhanju bograča v Černelavcih tekmovalo 20 ekip

Kdo kuha najboljšo prežganko, kislo juho, vampe, gobovo smetanovo juho...

Vogričevci jediMed ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tiste izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše in prežganke kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. In okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo soboto v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan.

Žüpe pa vampi nejbojši v Vogričovcih

Dolgoletni raznašalec časopisov Alojz Pisnjak in njegov brat dvojček Jože, sta se srečala z Abrahamom

Dvojčka PisnjakV teh toplih pomladnih mesecih je bilo izjemno prijetno, veselo in razigrano v družinah Pisnjak v Satahovcih ter Borejcih v Prekmurju. Kako tudi ne, ko pa sta se dvojčka Alojz in Jože, minulo nedeljo, srečala z Abrahamom in takšen življenjski jubilej je pač potrebno še posebej obeležiti. Dolgoletni raznašalec časopisov, predvsem Novic in Dela, Alojz Pisnjak, doma iz Satahovcev, se rodil le 15 minut pred bratom Jožetom iz Borejcev, tako da se je slavje začelo pri „starejšem" Alojzu in nadaljevalo v Borejcih. Skromna in prijazna Abrahamovca sta rojena v družini še dveh bratov (Štefan in Stanko) ter sestre, ki je žal umrla že po porodu. Pred leti jim je umrla tudi mama, oče pa je še živ. Oba sta služila JLA v Banjaluki, pozneje pa sta si ustvarila družini, ki jima v pravem pomenu besede, največ pomenita, saj imata skupaj kar devet otrok.

Dvojčka, ki ohranjata družinske vrednote!

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Nad 2000 slovenskih planincev na Jeruzalemu

 

Ob Dnevu slovenskih planincev, tudi 60. obletnica PD Ljutomer

SLO PlaninciDobrih 2.000 planincev, ljubiteljev planinstva in narave iz vse Slovenije, ter tudi iz sosednje Hrvaške in Madžarske, se je udeležilo proslave letošnjega Dneva slovenskih planincev, ki je potekalo na Jeruzalemu. Večina udeležencev je prišla na Jeruzalem peš od železniških postaj Pavlovci, Ivanjkovci, Mekotnjak, Športne dvorane Ljutomer in z drugih izhodišč. Ob tej priložnosti so člani Planinskega društva Ljutomer pripravili slovesnost s kulturnim programom ob 60. obletnici ustanovitve društva, hkrati pa so razvili društveni prapor. Prav Planinsko društvu Ljutomer, ob pomoči Občine Ljutomer in Planinske zveze Slovenije, je tudi organiziralo celotno dogajanje, na katerem je govornik bil predsednik PD Ljutomer Ivan Kraljič.

Obiskovalce so nagovorili še predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik, županja Občine Ljutomer Olga Karba in še nekateri drugi. Med drugimi je gost na slovesnosti bil tudi znani slovenski alpinist Viki Grošelj, kateremu je za njegov doprinos k tokratnemu praznovanju slovenskega planinstva županja Karbova poklonila monografijo Prlekije. Ivan Kraljič pa je ob tem prejel tudi priznanje iz rok Bojana Rotovnika in podpredsednika Olimpijskega komiteja Slovenije Branka Žnidariča. „V teh letih smo iz peščice zanesenjakov v PD Ljutomer združili na stotine ljudi. Krepimo duha in telo na izletih, pohodih, vzponih. Vzgajamo vodnike in mentorje. Učimo mlade, kako postati ljubitelj narave, kako naravne danosti ohranjati ter odkrivati lepote hribov in gora. V planinah doživimo veliko lepega, česar ne pozabimo, ko se spet vrnemo v nižine, kjer je vse drugače. A tudi na zadnjem gričevju, preden se gorice spustijo v panonsko nižino, ob Muri leže lepi kraji. Naš najvišji vrh Jeruzalem meri le 341 metrov, a še nikogar ni pustil ravnodušnega. Preko njega in v okolici poteka več planinskih transverzal, planinec na pohodu po njih ostane brez besed“, je več kot 2000 pohodnikov na dnevu slovenskih planince in 60-letnici delovanja svojega društva na Jeruzalemu, nagovoril predsednik PD Ljutomer Ivan Kraljič, ki je dodal: „Praznovati šestdesetletnico PD Ljutomer sočasno z dnevom slovenskih planincev v osrčju prleških gričev je planinska čast za nas. Ponosni smo na vsako drevo, vsak kamen in cvetlico, vsako pest zemlje in košček tega mozaika. Ponosni smo na vsakega planinca, izkušenega ali novinca, le da je glava na pravem mestu in noge na pravi poti. Navzgor. V planine. Čim več lahkotnih vzponov imejte, med planinami se veliko smejte. Zagotovo je tudi to recept za daljše življenje“," je govor sklenil Kraljič in požel navdušenje množice pohodnikov, ki so se zbrali na stičišču občin Ljutomer in Ormož. Ob šestdesetletnici PD Ljutomer pa je bil slovesno razvit prapor društva, ki so se mu poklonili številni prapori sosednjih PD ter društev iz Hrvaške in Madžarske.

Ob planinskem prazniku na Jeruzalemu so v okviru letošnjega projekta Evro pohod - pešpoti in voda, iz rek območja Prlekije in Prekmurja, zlasti Mure in Ščavnice, zlili odmerke voda v skupni sod, ki ga bodo 1. oktobra v Ljubljani dopolnili še z vodami drugih slovenskih rek ter ga poslali na zaključno prireditev 15. oktobra v Španijo. Voda je element življenja, ki ne pozna meja. Je pomlad življenja, hkrati pa prometna pot in vir energije. Sreča vsakega sprehajalca, na primer v obliki jezera, reke, ledenika. Ljudje morajo z njo ravnati zavedno in jo zaščititi pred onesnaženjem. Voda lahko zaradi klimatskih sprememb postane omejeno blago, in je ključnega pomena za življenje. Voda začne svojo pot v izvirih. Brez njih ni življenja, ni kulture, ni zdravja. Z geslom »Pohodi po E-poteh in k E-potem« bodo evropski pohodniki s sabo nosili idejo skozi celotno Evropo do Andaluzije.

V Sloveniji, kjer prireditev poteka pod pokroviteljstvom predsednika RS Danilom Türkom, je vsaka soustanoviteljica Komisije za evropske pešpoti (Keups) organizirala svoj dogodek v letu 2011. Turistična zveza Slovenije, je organizirala slavnostno zajemanje voda iz jezera in morja, ob jezerskih dnevih, Planinska zveza Slovenije je organizirala slavnostno zajemanje voda rek in ledenika, Zveza gozdarskih društev Slovenije je organizirala slavnostno zajemanje voda iz podtalnice, Zavod za gozdove Slovenije pa je organiziral slavnostno zajemanje voda iz vodnih zajetij v gozdu. Vodo iz štirih posod iz Slovenije bodo 1. oktobra 2011 zlili v eno posodo na Geossu, središču Slovenije. In ta posoda z vodo bo romala v Španijo. Na zaključnem dogodku v Alhambri, Granadi, v Španiji 16. oktobra 2011, se bodo vedra z vodo spraznila v pripravljene amfore. Voda iz teh amfor bo stekla v levji vodnjak (Fuente de los Leones) na dvorišču v Alhambri. Iz tega vodnjaka, ki ga nosi dvanajst levov, bo izbruhnil izvir življenja, ustvarjalna moč vode...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Nad 2000 slovenskih planincev na Jeruzalemu