Na 23. bogračiadi le 15 ekip z veliko predvolilnega naboja - Jevškovi in Židanovi SD na 2. mestu

Bogračiada MSMinulo soboto, ko je na dvorišču hotela Diana v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, že triindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju, je bilo zraven, med lepim številom obiskovalcev in gostov, tudi kar nekaj znanih osebnosti. To niti ne preseneča ob dejstvu, da se bližajo volitve v Evropski parlament in številni kandidati so se želeli predstaviti prekmurskim in prleškim volivcem. Bograč sicer ima v Prekmurju prav posebno mesto, saj je zasidran v tamkajšnjo kulturno-zgodovinsko dediščino, zlasti kulinariko, in kuharske prireditve vedno znova privabljajo kuharje in pokuševalce.

Najboljši bograč so skuhale „Sončnice

Srečalo se je 70 pripadnikov rodbine Steyer z Apaškega polja

Srečanje SteyerVinogradniško posestvo Steyer ali Hišo dišečih tramincev iz Plitvice pri Gornji Radgoni je v preteklosti, predvsem zaradi vrhunskih vin in odlične kulinarike, obiskalo veliko, na stotine in tisoče zlasti ljubiteljev vrhunske kapljice, ne le iz Slovenije, temveč praktično z vseh celin, a gotovo nikoli pred minulo soboto, na čudovitem posestvu, hkrati ni bilo toliko pripadnikov rodbine Steyer. V organizaciji treh sorodnikov, gostitelja Danila Steyerja, apaškega župana, dr. Andreja Steyerja in Ericha Steyerja iz sosednje Avstrije, jih je namreč na 3. bienalno srečanje prišlo okoli 70, od blizu in daleč, največ iz Apaške doline, pa tudi iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga. Med njimi je bila najstarejša Otilija (Steyer) Gungl, rojena 13.12.1928 in najmlajša Ana Stejer, rojena, 9.6.2016.

Steyerji živijo na vseh koncih sveta

Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Nekoč „Metuljček", danes „Prestiž – caffe & grill"

Prestiž GederovciGotovo ni veliko Prekmurcev in gostov iz drugih delov Slovenije, ki so se kdaj peljali čez Avstrijo v Mursko Soboto, in se ne spomnijo Gostilne „Metuljček", tik ob kmetijski zadrugi in krožišču v Gederovcih. Kljub uspešnemu poslovanju je gostišče pred dobrim letom dni prenehalo poslovati, kar je za mnoge ljubitelje dobre kulinarike in tudi hladne pijače, bil pravi mali šok. Toda pred nedavnim se je vse skupaj znova spremenilo na boljše. Sedaj v prijetni prekmurski vasi Gederovci, sredi prečudovitega naravnega okolja na obrobju meje z Avstrijo, ponovno deluje prijeten gostinski lokal, ki se sedaj imenuje „Prestiž – caffe & grill", ki je po mnenju obiskovalcev po kakovosti že prehitel svojega predhodnika. Lokal, ki se nahaja na čudoviti lokaciji, 9 km oddaljeni od Murske Sobote, ter po 5 km od Radencev, Gornje in avstrijske Radgone, je odprl mladi podjetnik Gregor Šavor, ki ga mnogi poznajo tudi kot glasbenika, člana skupine „Prestiž" po kateri je tudi gostilna, znana po prijetnem ambientu, prijaznem osebju in izvrstni ponudbi najrazličnejših jedi, dobila ime.

V Gederovcih deluje novo gostišče z odlično hrano in pijačo

Najpogosteje je bilo slišati, da mora biti delavec pred dobičkom, in da pravice delavcem niso podeljene, ampak izborjene

Kres GRČeprav jim je tudi letos močno nagajalo vreme, saj je občasno „lilo kot iz škafa", je tudi letošnje kresovanje na ŠTC Trate potrdilo, da je radgonsko kresovanje nekaj posebnega, in da ga nihče ne sme odpovedovati tudi če je napovedan dež. Spet se je namreč, kljub deževnemu in tudi mrzlemu vremenu, na tradicionalni prvomajski prireditvi, ki se vsako leto odvija na predvečer praznika dela, zbralo veliko ljudi iz cele regije in tudi iz sosednje Avstrije. V organizaciji Zavoda za kulturo, turizem in promocijo Kultprotur, ter še nekaterih soorganizatorjev, kot so: radgonska občina, PGD Gornja Radgona, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Komunala Radgona, Casa del Nonno...; se je tokrat vse skupaj začelo že ob 19. uri, ko so legendarni Čuki, na prizorišču kresovanja razvajali otroke in njihove starše.

Čukom je na radgonskem kresovanju uspelo pregnali dež

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Nad 2000 slovenskih planincev na Jeruzalemu

 

Ob Dnevu slovenskih planincev, tudi 60. obletnica PD Ljutomer

SLO PlaninciDobrih 2.000 planincev, ljubiteljev planinstva in narave iz vse Slovenije, ter tudi iz sosednje Hrvaške in Madžarske, se je udeležilo proslave letošnjega Dneva slovenskih planincev, ki je potekalo na Jeruzalemu. Večina udeležencev je prišla na Jeruzalem peš od železniških postaj Pavlovci, Ivanjkovci, Mekotnjak, Športne dvorane Ljutomer in z drugih izhodišč. Ob tej priložnosti so člani Planinskega društva Ljutomer pripravili slovesnost s kulturnim programom ob 60. obletnici ustanovitve društva, hkrati pa so razvili društveni prapor. Prav Planinsko društvu Ljutomer, ob pomoči Občine Ljutomer in Planinske zveze Slovenije, je tudi organiziralo celotno dogajanje, na katerem je govornik bil predsednik PD Ljutomer Ivan Kraljič.

Obiskovalce so nagovorili še predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik, županja Občine Ljutomer Olga Karba in še nekateri drugi. Med drugimi je gost na slovesnosti bil tudi znani slovenski alpinist Viki Grošelj, kateremu je za njegov doprinos k tokratnemu praznovanju slovenskega planinstva županja Karbova poklonila monografijo Prlekije. Ivan Kraljič pa je ob tem prejel tudi priznanje iz rok Bojana Rotovnika in podpredsednika Olimpijskega komiteja Slovenije Branka Žnidariča. „V teh letih smo iz peščice zanesenjakov v PD Ljutomer združili na stotine ljudi. Krepimo duha in telo na izletih, pohodih, vzponih. Vzgajamo vodnike in mentorje. Učimo mlade, kako postati ljubitelj narave, kako naravne danosti ohranjati ter odkrivati lepote hribov in gora. V planinah doživimo veliko lepega, česar ne pozabimo, ko se spet vrnemo v nižine, kjer je vse drugače. A tudi na zadnjem gričevju, preden se gorice spustijo v panonsko nižino, ob Muri leže lepi kraji. Naš najvišji vrh Jeruzalem meri le 341 metrov, a še nikogar ni pustil ravnodušnega. Preko njega in v okolici poteka več planinskih transverzal, planinec na pohodu po njih ostane brez besed“, je več kot 2000 pohodnikov na dnevu slovenskih planince in 60-letnici delovanja svojega društva na Jeruzalemu, nagovoril predsednik PD Ljutomer Ivan Kraljič, ki je dodal: „Praznovati šestdesetletnico PD Ljutomer sočasno z dnevom slovenskih planincev v osrčju prleških gričev je planinska čast za nas. Ponosni smo na vsako drevo, vsak kamen in cvetlico, vsako pest zemlje in košček tega mozaika. Ponosni smo na vsakega planinca, izkušenega ali novinca, le da je glava na pravem mestu in noge na pravi poti. Navzgor. V planine. Čim več lahkotnih vzponov imejte, med planinami se veliko smejte. Zagotovo je tudi to recept za daljše življenje“," je govor sklenil Kraljič in požel navdušenje množice pohodnikov, ki so se zbrali na stičišču občin Ljutomer in Ormož. Ob šestdesetletnici PD Ljutomer pa je bil slovesno razvit prapor društva, ki so se mu poklonili številni prapori sosednjih PD ter društev iz Hrvaške in Madžarske.

Ob planinskem prazniku na Jeruzalemu so v okviru letošnjega projekta Evro pohod - pešpoti in voda, iz rek območja Prlekije in Prekmurja, zlasti Mure in Ščavnice, zlili odmerke voda v skupni sod, ki ga bodo 1. oktobra v Ljubljani dopolnili še z vodami drugih slovenskih rek ter ga poslali na zaključno prireditev 15. oktobra v Španijo. Voda je element življenja, ki ne pozna meja. Je pomlad življenja, hkrati pa prometna pot in vir energije. Sreča vsakega sprehajalca, na primer v obliki jezera, reke, ledenika. Ljudje morajo z njo ravnati zavedno in jo zaščititi pred onesnaženjem. Voda lahko zaradi klimatskih sprememb postane omejeno blago, in je ključnega pomena za življenje. Voda začne svojo pot v izvirih. Brez njih ni življenja, ni kulture, ni zdravja. Z geslom »Pohodi po E-poteh in k E-potem« bodo evropski pohodniki s sabo nosili idejo skozi celotno Evropo do Andaluzije.

V Sloveniji, kjer prireditev poteka pod pokroviteljstvom predsednika RS Danilom Türkom, je vsaka soustanoviteljica Komisije za evropske pešpoti (Keups) organizirala svoj dogodek v letu 2011. Turistična zveza Slovenije, je organizirala slavnostno zajemanje voda iz jezera in morja, ob jezerskih dnevih, Planinska zveza Slovenije je organizirala slavnostno zajemanje voda rek in ledenika, Zveza gozdarskih društev Slovenije je organizirala slavnostno zajemanje voda iz podtalnice, Zavod za gozdove Slovenije pa je organiziral slavnostno zajemanje voda iz vodnih zajetij v gozdu. Vodo iz štirih posod iz Slovenije bodo 1. oktobra 2011 zlili v eno posodo na Geossu, središču Slovenije. In ta posoda z vodo bo romala v Španijo. Na zaključnem dogodku v Alhambri, Granadi, v Španiji 16. oktobra 2011, se bodo vedra z vodo spraznila v pripravljene amfore. Voda iz teh amfor bo stekla v levji vodnjak (Fuente de los Leones) na dvorišču v Alhambri. Iz tega vodnjaka, ki ga nosi dvanajst levov, bo izbruhnil izvir življenja, ustvarjalna moč vode...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Nad 2000 slovenskih planincev na Jeruzalemu