V štirih dneh je 10 prijateljev prehodilo 172 kilometra iz dolenjske Šmarjete do prekmurske Cankove - pridružilo se jim je še šest kolesarjev

Od Dolenjske do PrekmurjaMinulo nedeljo, ko so na Cankovi potekale tradicionalne vaške igre desetih vasi iz občine Cankova in njihovih gostov, se je zaključil 4. prekmursko-dolenjski dobrodelni "pohod prijateljstva 2017". Po štirih dnevih hoje in prehojenih 172 kilometrov, od Šmarjete do Cankove, je 11 udeležencev s ponosom dejalo, da jim je uspel veliki met, kajti ni mačji kašelj po takšni vročini, kot je vladala od četrtka do nedelje (običajno jim je ob koncu posameznih etap malo ponagajal tudi dež), prehoditi takšno pot.

Pomurci so pešačili za

Počitniški dnevi v družbi prijateljev

Radgončani na morjuV TA Dvoršak iz Lomanoš so se tudi letos potrudili in pripravili odlični poletni počitniški aranžma za vse tiste, ki so želeli z avtobusnim prevozom preživeti brezskrbne skupne počitniške dneve na morju in plaži mesta Novigrad ter Istrskih Toplicah na Hrvaškem. Že vrsto let, tradicionalno prvi teden v mesecu avgustu, se v TA Dvoršak zares potrudijo in pripravijo odlično počitnikovanje na obali Novigrada in Istrskih term. Tudi letos je bilo zanimanje za to ponudbo zelo veliko.

Skupaj so preživeli poletne počitnice

Na vaških igrah v Lutvercih jih je kar 38 streljajo s fračo

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču v Lutvercih je tamkajšnji vaški odbor, minuli konec tedna, pripravil 3. vaške igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo šest ekip predvsem iz Apaške doline, a tudi njihovi prijatelji iz Šaleške doline, ter iz Benedikta. Ob tem se je v streljanju s fračo borilo kar 38 tekmovalcev, od tega 31 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire. Zanimivost je pripravila tudi 53-letna Ivanka Gregorič, ki se je v Lutverce, iz več kot 30 km oddaljenih Grabšincev, pripeljala kar s štirikolesnikom.

Domačini pred Apačami in Nasovo

Osmič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Bujta repaV okviru 22. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 8. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In nič nenavadnega ni, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat, poleg predvsem domačih ekip, drugič nastopila tudi ekipa Slovenskih novic, ki se je še drugič morala zadovoljiti z nehvaležnim 4. mestom.

Bacardi boys pred vinogradniki in upokojenci

Pri Sveti Ani se je 14 ekip pomerilo v kuhanju Štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa Avtoservis Bauman - zbrana sredstva so namenili Vrtcu Lokavec

Kisla juha Sveta AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2017, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 7. tekmovanje v kuhanju Štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, Krajevni odbor Rdečega križa Lokavec in Okrepčevalnica Šenk, ki so na tekmovanje pritegnili več kot solidnih 14 ekip, čeprav so vročina in tudi številni dogodki v okolici, odvrnili še nekatere ekipe. Kljub vsemu je alfa in omega tekmovanja Lili Uroševič bila več kot zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Petnajsta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala še veliki pisker juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo.

Avtomehaniki pred kmeti in športniki

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Žetev Spodnja ŠčavnicaJulij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času, v izjemno veliki vročini, je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 35. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil vedno dobrodošlo.

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

S srpi in kosami nad zlato klasje!

Žetev Stara GoraV tem vročem poletnem času, ko je žetev pšenice na vrhuncu in ko so se pridelovalci, mlinarji in peki uspeli dogovoriti za odkupne cene, potekajo po državi različne prireditve povezane z žetvijo in košnjo zlatega klasja. Tako je tudi na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekala tradicionalna folklorno obarvana prireditev, že 23. žetev zlatega klasa, ki jo je, ob sodelovanju PGD Stara Gora, Kmetijsko svetovalne službe Gornja Radgona in TD Sv Jurij ob Ščavnici, pripravilo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij. Prireditev, ki sta jo povezovali humoristki Fanika in Jessika, se je odvijala ob znamenitem mlinu na veter na Stari Gori. Zbirališče tekmovalk in tekmovalcev, tam se je pozneje odvijala tudi veselica, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Klateži, je bilo pod stoletnimi drevesi ob gasilskem domu PGD Stara Gora.

Obiskovalci uživali na 23. žetvi zlatega klasa na Stari Gori

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Na "zgodovinskem srečanju" tudi o železniški povezavi

 

Radgona gostila prvo dvostransko konferenco županov ob Muri in Kučnici

ŽupaniNa pobudo županov Gornje Radgone in Bad Radkersburga, Antona Kampuša in Josefa Sommerja, je v radgonskem Špitalu potekala prva dvostranska konferenca županov na mejnem območju ob rekah Muri in Kučnici, iz Avstrije in Slovenije, na kateri so obravnavali tri osrednje teme, povezane z nadaljnjim skupnim razvojem območij ob obeh mejnih rekah. Ena prvih skupnih prireditev bo posebni sejem na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni, na katerem se bo predstavilo gospodarstvo obeh regij. Po besedah pobudnika srečanja radgonskega župana Antona Kampuša gre za zgodovinsko srečanje, ki je nastalo na osnovi izjemno dobrega večletnega sodelovanja med obema sosednjima mestoma - Gornjo Radgono in Bad Radkersburgom, in ki bo lahko bistveno spremenilo in izboljšalo življenje v obeh obmejnih pokrajinah. Prve konference se je sicer udeležilo po osem županov oziroma predstavnikov občin z vsake strani, od Šentilja do Rogašovcev, poslanci v Štajerskem deželnem zboru v Gradcu ter strokovnjaki s področja urejanja vodotokov.

Vsekakor je načrtovanje skupnega razvoja in iskanje skupne identitete lahko lepa priložnost za večjo turistično atraktivnost in promocijo pokrajine ob rekah Kučnici in Muri ter načrtovanje skupne protipoplavne zaščite. Avstrijski župani v tem delu avstrijske Štajerske so močno okoljevarstveno naravnani in se ponašajo z vzorno, naravi prijazno ureditvijo reke Mure pri Gosdorfu. Sosedje iz Avstrije niso pozabili omeniti, da jim ni vseeno, kakšna bo usoda JE Krško, prav tako pa bi želeli biti vključeni v program kulturnih prireditev, ko bo Maribor 2012 leta Evropska prestolnica kulture. Tako je župan in poslanec v štajerskem deželnem zboru Martin Weber predlagal, da bi v prihodnje o Muri govorili še v luči pridobivanja energije, in poudaril, da je v deželnem zboru veliko vprašanj in bojazni glede jedrske elektrarne Krško. Prav tako je po njegovem prepričanju treba govoriti o prometnih povezavah med Mariborom in Gradcem, ki se prihodnje leto, ko bo Maribor evropska prestolnica kulture, nikakor ne smejo poslabšati.

Sploh pa, skupni projekti na rekah Mura in Kučnica, operativni programi v Deželi Štajerski ter potrebne strukture za skupen razvoj na obeh straneh reke Mure, so bile osrednje teme 1. dvostranske konference županov, gotovo ne bodo zamrli. Dogovorjeno je namreč, da bi tovrstna srečanja in dogovarjanja postala stalnica, župani pa bi se sestajali vsakih šest mesecev, menjaje se v Sloveniji in Avstriji, ter obravnavali predvidoma po dve temi - eno s prejšnje konference in vsakokrat še katero novo. Dobro sodelovanje, ki ga že imata Gornja Radgona in Bad Radkersburg, seveda želijo razširiti, in kot je povedal župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš, tako tudi povečati možnosti za črpanje evropskih sredstev za skupne projekte. Dva vidika reke Mure so še posebej poudarili: kot priložnost za razvoj turizma in pa potrebne ukrepe za zaščito pred poplavami, in to ne le na območju Gornje Radgone in Bad Radkersburga, temveč v celotni regiji, je poudaril dr. Alexander Majcan, okrajni glavar Radkersburga. Slovensko-avstrijska Komisija za Muro je za rok, ko naj bi se ukrepi za zagotavljanje protipoplavne zaščite začeli izvajati, določila leto 2014. V primeru poplav bi brez ustrezne protipoplavne zaščite škoda vsaj na avstrijski strani znašala okrog 60 milijonov evrov, je povedal Majcan. O podobnih ukrepih kot za Muro se pogovarjajo tudi glede Kučnice. Med načrtovanimi ukrepi so aktivnosti za izboljšanje kakovosti nasipov ob Muri, med drugim nameščanje folije na strani stika nasipa z vodo, obstoječe nasipe bodo povišali, načrtovani pa so tudi ukrepi na pritokih Mure.

„Ukrepi na območju Gornje Radgone in Bad Radkersburga ne bodo povsem običajni. Treba bo namreč najti ustrezne rešitve, ki ne bodo ovirale načrtovanih urbanističnih ureditev ob Muri v Gornji Radgoni ter bodo v skladu s spomeniškim varstvom objektov ob tej reki v Bad Radkersburgu“, je pojasnil Jože Novak, predstavnik Komisije za Muro. Anton Gangl, poslanec v štajerskem deželnem parlamentu pa je v predstavitvi struktur za zagotavljanje razvoja izpostavil tri točke: pomembno je imeti jasno opredeljene sogovornike na obeh straneh meje, treba je zagotoviti trajnostni značaj teh struktur (da se ne menjavajo ob vsakokratnih lokalnih volitvah - sloneti morajo na idejah, in ne toliko na ljudeh), skupne možnosti, ki se nakazujejo, je treba oblikovati v pisno obliko, v dokument, ki bo pokazal resnost namer in bo orientacija za nadaljnje projekte. Udeleženci prve konference so odprli tudi vprašanje železniške povezave. To imata Gornja Radgona in tudi Bad Radkersburg, vendar nista med seboj povezani. Gangl je pozval slovensko stran, naj razmisli o tem, ali je vzpostavitev železniške povezave zanjo prioritetni projekt. Razprava o tej povezavi poteka že deset let in še vedno ni odgovora, kako bi lahko bila izvedena. „Moja osebna želja in tudi želja avstrijske strani po tem železniškem priključku je velika“, je prepričan poslanec parlamenta v Gradcu.

Poslanec v Ljubljani in radgonski župan, Anton Kampuš pa je predstavil tudi zamisel o posebnem sejmu na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni, kjer bi se predstavili gospodarstvi z obeh strani meje in bi pregledali možnosti sodelovanja. Sicer pa, predstavitve na konferenci so bile strokovne in možnosti za razpravo ni bilo veliko. Dogovorili pa so se, da se bodo o Muri, ki je zelo pomembna tema, pogovarjali tudi na naslednji dvostranski konferenci, ki naj bi že jeseni potekala v sosednji državi...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Na "zgodovinskem srečanju" tudi o železniški povezavi