S srpi in kosami nad zlato klasje!

Žetev Stara GoraV tem vročem poletnem času, ko je žetev pšenice na vrhuncu in ko so se pridelovalci, mlinarji in peki uspeli dogovoriti za odkupne cene, potekajo po državi različne prireditve povezane z žetvijo in košnjo zlatega klasja. Tako je tudi na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekala tradicionalna folklorno obarvana prireditev, že 23. žetev zlatega klasa, ki jo je, ob sodelovanju PGD Stara Gora, Kmetijsko svetovalne službe Gornja Radgona in TD Sv Jurij ob Ščavnici, pripravilo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij. Prireditev, ki sta jo povezovali humoristki Fanika in Jessika, se je odvijala ob znamenitem mlinu na veter na Stari Gori. Zbirališče tekmovalk in tekmovalcev, tam se je pozneje odvijala tudi veselica, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Klateži, je bilo pod stoletnimi drevesi ob gasilskem domu PGD Stara Gora.

Obiskovalci uživali na 23. žetvi zlatega klasa na Stari Gori

Tudi letos se je v sklopu dogodkov in aktivnosti, ki so bili načrtovani ob prazniku farnega zavetnika sv. Petra v Gornji Radgoni, organiziralo tradicionalno prijateljsko kolesarjenje

KolesarjenjePrva sobota v mesecu juliju je v župniji Gornja Radgona že peto leto namenjena za tradicionalno prijateljsko kolesarjenje. Tudi letos so ta dan namenili druženju ob poganjanju pedal kolesa, hkrati pa obiskali in spoznali veliko zanimivega. Tokratna kolesarska pot se je za vrle radgonske kolesarje pričela izpred Trstenjakovega doma v Gornji Radgoni ob blagoslovu domačega župnika Franca Hozjana za srečno vožnjo in vrnitev. Ob poti, ki je bila dolga nekaj čez 100 km, so si ogledali ob predstavitvi tamkajšnjega priljubljenega župnika Igorja Novaka novozgrajeno cerkev v Košakih, ki je bila nedavno odkupljena in vrnjena cerkvi, obiskali so Zavod Antona Martina Slomška, ki je mlada kulturna in vzgojna ustanova, ustanovo je leta 1995 ustanovila takrat škofija, danes Nadškofija Maribor.

Prijateljsko kolesarjenje iz Gornje Radgone v Maribor

Kislo štajersko župo so kuhali pod stoletnimi drevesi radenskega parka

Kisla juhaV okviru praznovanja 23. radenskega občinskega praznika, so poleg številnih takšnih in drugačnih prireditev, letos pripravili tudi 21. tradicionalno tekmovanje v kuhanju kisle štajerske juhe (žüpe) v kotličku na prostem. Letošnje tekmovanje, ki ga je pripravilo Turistično društvo Radenci, pod vodstvom predsednice Karmen Kavčič Žibret, je bilo na lepi lokaciji pod še nekaj preživelimi stoletnimi drevesi radenskega parka. V okviru prireditve se je sicer odvijalo marsikaj zanimivega, zlasti za otroke, tako da je na stotine obiskovalcev prišlo na svoje. Na samem tekmovanju, ki ga je v svojem duhovitem slogu povezoval domači humorist Emil Šmid, je nastopilo 14 ekip, katere so sestavljali glavni kuhar (ica) in pomočnik ter še kdo (predstavniki turizma, društev in sploh javnega življenja občine in regije ter tudi znani gostje). Bilo je resda zelo vroče, a težav vseeno ni bilo.

Mladina kuha najboljšo kislo juho

Piščančji pred kunčjim in ribjim paprikašem!

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 9. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred devetimi leti odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je lani organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj.

V Polani je devetič zadišalo po štirih vrstah paprikaša

Gasilci pred Smrkci in Babuškami!

Bogračiada ČernelavciMinuli izjemno topli vikend, ko se je po Pomurju odvijalo veliko takšnih in drugačnih prireditev in dogodkov je še posebej veliko pozornost pritegnilo 7. tekmovanje v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bograča, ki ga je v središču Černelavcev pri Murski Soboti, pripravila Gostilna Spirić. Nastopilo je kar 20 ekip iz širšega pomurskega območja, ki so bograč kuhale v kotličku na odprtem ognju. Prireditev na „glavnem trgu", pred gostiščem „Spirić" v Černelavcih se je začela že ob 16. uri, ko je bilo izjemno vroče, a so se tekmovalci znašli vsak po svoje, predvsem s hladnimi napitki. Po kuhanju in ocenjevanju skuhanih bogračev se je ozračje nekoliko ohladilo, a so pozneje za veselo in vroče vzdušje poskrbeli muzikantje.

Na 7. tekmovanju v kuhanju bograča v Černelavcih tekmovalo 20 ekip

Kdo kuha najboljšo prežganko, kislo juho, vampe, gobovo smetanovo juho...

Vogričevci jediMed ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tiste izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše in prežganke kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. In okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo soboto v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan.

Žüpe pa vampi nejbojši v Vogričovcih

Dolgoletni raznašalec časopisov Alojz Pisnjak in njegov brat dvojček Jože, sta se srečala z Abrahamom

Dvojčka PisnjakV teh toplih pomladnih mesecih je bilo izjemno prijetno, veselo in razigrano v družinah Pisnjak v Satahovcih ter Borejcih v Prekmurju. Kako tudi ne, ko pa sta se dvojčka Alojz in Jože, minulo nedeljo, srečala z Abrahamom in takšen življenjski jubilej je pač potrebno še posebej obeležiti. Dolgoletni raznašalec časopisov, predvsem Novic in Dela, Alojz Pisnjak, doma iz Satahovcev, se rodil le 15 minut pred bratom Jožetom iz Borejcev, tako da se je slavje začelo pri „starejšem" Alojzu in nadaljevalo v Borejcih. Skromna in prijazna Abrahamovca sta rojena v družini še dveh bratov (Štefan in Stanko) ter sestre, ki je žal umrla že po porodu. Pred leti jim je umrla tudi mama, oče pa je še živ. Oba sta služila JLA v Banjaluki, pozneje pa sta si ustvarila družini, ki jima v pravem pomenu besede, največ pomenita, saj imata skupaj kar devet otrok.

Dvojčka, ki ohranjata družinske vrednote!

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Na "zgodovinskem srečanju" tudi o železniški povezavi

 

Radgona gostila prvo dvostransko konferenco županov ob Muri in Kučnici

ŽupaniNa pobudo županov Gornje Radgone in Bad Radkersburga, Antona Kampuša in Josefa Sommerja, je v radgonskem Špitalu potekala prva dvostranska konferenca županov na mejnem območju ob rekah Muri in Kučnici, iz Avstrije in Slovenije, na kateri so obravnavali tri osrednje teme, povezane z nadaljnjim skupnim razvojem območij ob obeh mejnih rekah. Ena prvih skupnih prireditev bo posebni sejem na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni, na katerem se bo predstavilo gospodarstvo obeh regij. Po besedah pobudnika srečanja radgonskega župana Antona Kampuša gre za zgodovinsko srečanje, ki je nastalo na osnovi izjemno dobrega večletnega sodelovanja med obema sosednjima mestoma - Gornjo Radgono in Bad Radkersburgom, in ki bo lahko bistveno spremenilo in izboljšalo življenje v obeh obmejnih pokrajinah. Prve konference se je sicer udeležilo po osem županov oziroma predstavnikov občin z vsake strani, od Šentilja do Rogašovcev, poslanci v Štajerskem deželnem zboru v Gradcu ter strokovnjaki s področja urejanja vodotokov.

Vsekakor je načrtovanje skupnega razvoja in iskanje skupne identitete lahko lepa priložnost za večjo turistično atraktivnost in promocijo pokrajine ob rekah Kučnici in Muri ter načrtovanje skupne protipoplavne zaščite. Avstrijski župani v tem delu avstrijske Štajerske so močno okoljevarstveno naravnani in se ponašajo z vzorno, naravi prijazno ureditvijo reke Mure pri Gosdorfu. Sosedje iz Avstrije niso pozabili omeniti, da jim ni vseeno, kakšna bo usoda JE Krško, prav tako pa bi želeli biti vključeni v program kulturnih prireditev, ko bo Maribor 2012 leta Evropska prestolnica kulture. Tako je župan in poslanec v štajerskem deželnem zboru Martin Weber predlagal, da bi v prihodnje o Muri govorili še v luči pridobivanja energije, in poudaril, da je v deželnem zboru veliko vprašanj in bojazni glede jedrske elektrarne Krško. Prav tako je po njegovem prepričanju treba govoriti o prometnih povezavah med Mariborom in Gradcem, ki se prihodnje leto, ko bo Maribor evropska prestolnica kulture, nikakor ne smejo poslabšati.

Sploh pa, skupni projekti na rekah Mura in Kučnica, operativni programi v Deželi Štajerski ter potrebne strukture za skupen razvoj na obeh straneh reke Mure, so bile osrednje teme 1. dvostranske konference županov, gotovo ne bodo zamrli. Dogovorjeno je namreč, da bi tovrstna srečanja in dogovarjanja postala stalnica, župani pa bi se sestajali vsakih šest mesecev, menjaje se v Sloveniji in Avstriji, ter obravnavali predvidoma po dve temi - eno s prejšnje konference in vsakokrat še katero novo. Dobro sodelovanje, ki ga že imata Gornja Radgona in Bad Radkersburg, seveda želijo razširiti, in kot je povedal župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš, tako tudi povečati možnosti za črpanje evropskih sredstev za skupne projekte. Dva vidika reke Mure so še posebej poudarili: kot priložnost za razvoj turizma in pa potrebne ukrepe za zaščito pred poplavami, in to ne le na območju Gornje Radgone in Bad Radkersburga, temveč v celotni regiji, je poudaril dr. Alexander Majcan, okrajni glavar Radkersburga. Slovensko-avstrijska Komisija za Muro je za rok, ko naj bi se ukrepi za zagotavljanje protipoplavne zaščite začeli izvajati, določila leto 2014. V primeru poplav bi brez ustrezne protipoplavne zaščite škoda vsaj na avstrijski strani znašala okrog 60 milijonov evrov, je povedal Majcan. O podobnih ukrepih kot za Muro se pogovarjajo tudi glede Kučnice. Med načrtovanimi ukrepi so aktivnosti za izboljšanje kakovosti nasipov ob Muri, med drugim nameščanje folije na strani stika nasipa z vodo, obstoječe nasipe bodo povišali, načrtovani pa so tudi ukrepi na pritokih Mure.

„Ukrepi na območju Gornje Radgone in Bad Radkersburga ne bodo povsem običajni. Treba bo namreč najti ustrezne rešitve, ki ne bodo ovirale načrtovanih urbanističnih ureditev ob Muri v Gornji Radgoni ter bodo v skladu s spomeniškim varstvom objektov ob tej reki v Bad Radkersburgu“, je pojasnil Jože Novak, predstavnik Komisije za Muro. Anton Gangl, poslanec v štajerskem deželnem parlamentu pa je v predstavitvi struktur za zagotavljanje razvoja izpostavil tri točke: pomembno je imeti jasno opredeljene sogovornike na obeh straneh meje, treba je zagotoviti trajnostni značaj teh struktur (da se ne menjavajo ob vsakokratnih lokalnih volitvah - sloneti morajo na idejah, in ne toliko na ljudeh), skupne možnosti, ki se nakazujejo, je treba oblikovati v pisno obliko, v dokument, ki bo pokazal resnost namer in bo orientacija za nadaljnje projekte. Udeleženci prve konference so odprli tudi vprašanje železniške povezave. To imata Gornja Radgona in tudi Bad Radkersburg, vendar nista med seboj povezani. Gangl je pozval slovensko stran, naj razmisli o tem, ali je vzpostavitev železniške povezave zanjo prioritetni projekt. Razprava o tej povezavi poteka že deset let in še vedno ni odgovora, kako bi lahko bila izvedena. „Moja osebna želja in tudi želja avstrijske strani po tem železniškem priključku je velika“, je prepričan poslanec parlamenta v Gradcu.

Poslanec v Ljubljani in radgonski župan, Anton Kampuš pa je predstavil tudi zamisel o posebnem sejmu na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni, kjer bi se predstavili gospodarstvi z obeh strani meje in bi pregledali možnosti sodelovanja. Sicer pa, predstavitve na konferenci so bile strokovne in možnosti za razpravo ni bilo veliko. Dogovorili pa so se, da se bodo o Muri, ki je zelo pomembna tema, pogovarjali tudi na naslednji dvostranski konferenci, ki naj bi že jeseni potekala v sosednji državi...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Na "zgodovinskem srečanju" tudi o železniški povezavi