Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Na 4. vaških igrah v Lutvercih je kar 41 dekletov in fantov streljajo s fračo

Vaške igre LutverciKrajevno vaški odbor Lutverci (Apaška dolina), ki ga vodi predsednik Viktor Sterniša, je konec minulega tedna, na domačem nogometnem igrišču v Lutvercih, pripravil 4. šaljive vaške igre ter streljanje s fračo, na katerih so v šestih zabavnih nalogah tekmovale štiri ekipe. Organizatorji so jih pričakovali nekoliko več, a tudi tako je bilo sila veselo in zabavno. Na igrah, ki so poleg nastopajočih, pritegnile veliko obiskovalcev iz Lutvercev in sosednjih vasi, so nastopili: PGD Lutverci (Jolanda Čerin, Tina Rojc, Patricija Flisar, Jana Kardinar, Tomas Slekovec, Danijel Kotnik, Niko Mulec), PGD Sveta Ana (Nejc Zorec, Matjaž Urošević, Domen Grajfoner, Sašo Zemljič, Valentina Konrad, Nataša Vodan), ekipa Kmetije 2017 (Sabina Mlakar, Maja Alič, Katja Poljanšek, Tomaž Begovič, Monika Košenina, Jan Klobasa, Mitja Roban) in "Dobrovoljčki" (Doris Sterniša, Jože Sterniša, Dani Sterniša, Anže Žnuderl, Milica Hozjan, Matjaž Soklič, Dejan Jaušovec, Doroteja Belna), katere člani prihajajo iz Prlekije. Posebni magnet za obiskovalce, zlasti tiste mlajše, so bili člani ekipe šova „Kmetija 2017", med katerimi je bil tudi domačin iz Gornje Radgone Jan Klobasa.

PGD Sveta Ana pred ekipo šova „Kmetija 2017

Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Na "zgodovinskem srečanju" tudi o železniški povezavi

 

Radgona gostila prvo dvostransko konferenco županov ob Muri in Kučnici

ŽupaniNa pobudo županov Gornje Radgone in Bad Radkersburga, Antona Kampuša in Josefa Sommerja, je v radgonskem Špitalu potekala prva dvostranska konferenca županov na mejnem območju ob rekah Muri in Kučnici, iz Avstrije in Slovenije, na kateri so obravnavali tri osrednje teme, povezane z nadaljnjim skupnim razvojem območij ob obeh mejnih rekah. Ena prvih skupnih prireditev bo posebni sejem na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni, na katerem se bo predstavilo gospodarstvo obeh regij. Po besedah pobudnika srečanja radgonskega župana Antona Kampuša gre za zgodovinsko srečanje, ki je nastalo na osnovi izjemno dobrega večletnega sodelovanja med obema sosednjima mestoma - Gornjo Radgono in Bad Radkersburgom, in ki bo lahko bistveno spremenilo in izboljšalo življenje v obeh obmejnih pokrajinah. Prve konference se je sicer udeležilo po osem županov oziroma predstavnikov občin z vsake strani, od Šentilja do Rogašovcev, poslanci v Štajerskem deželnem zboru v Gradcu ter strokovnjaki s področja urejanja vodotokov.

Vsekakor je načrtovanje skupnega razvoja in iskanje skupne identitete lahko lepa priložnost za večjo turistično atraktivnost in promocijo pokrajine ob rekah Kučnici in Muri ter načrtovanje skupne protipoplavne zaščite. Avstrijski župani v tem delu avstrijske Štajerske so močno okoljevarstveno naravnani in se ponašajo z vzorno, naravi prijazno ureditvijo reke Mure pri Gosdorfu. Sosedje iz Avstrije niso pozabili omeniti, da jim ni vseeno, kakšna bo usoda JE Krško, prav tako pa bi želeli biti vključeni v program kulturnih prireditev, ko bo Maribor 2012 leta Evropska prestolnica kulture. Tako je župan in poslanec v štajerskem deželnem zboru Martin Weber predlagal, da bi v prihodnje o Muri govorili še v luči pridobivanja energije, in poudaril, da je v deželnem zboru veliko vprašanj in bojazni glede jedrske elektrarne Krško. Prav tako je po njegovem prepričanju treba govoriti o prometnih povezavah med Mariborom in Gradcem, ki se prihodnje leto, ko bo Maribor evropska prestolnica kulture, nikakor ne smejo poslabšati.

Sploh pa, skupni projekti na rekah Mura in Kučnica, operativni programi v Deželi Štajerski ter potrebne strukture za skupen razvoj na obeh straneh reke Mure, so bile osrednje teme 1. dvostranske konference županov, gotovo ne bodo zamrli. Dogovorjeno je namreč, da bi tovrstna srečanja in dogovarjanja postala stalnica, župani pa bi se sestajali vsakih šest mesecev, menjaje se v Sloveniji in Avstriji, ter obravnavali predvidoma po dve temi - eno s prejšnje konference in vsakokrat še katero novo. Dobro sodelovanje, ki ga že imata Gornja Radgona in Bad Radkersburg, seveda želijo razširiti, in kot je povedal župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš, tako tudi povečati možnosti za črpanje evropskih sredstev za skupne projekte. Dva vidika reke Mure so še posebej poudarili: kot priložnost za razvoj turizma in pa potrebne ukrepe za zaščito pred poplavami, in to ne le na območju Gornje Radgone in Bad Radkersburga, temveč v celotni regiji, je poudaril dr. Alexander Majcan, okrajni glavar Radkersburga. Slovensko-avstrijska Komisija za Muro je za rok, ko naj bi se ukrepi za zagotavljanje protipoplavne zaščite začeli izvajati, določila leto 2014. V primeru poplav bi brez ustrezne protipoplavne zaščite škoda vsaj na avstrijski strani znašala okrog 60 milijonov evrov, je povedal Majcan. O podobnih ukrepih kot za Muro se pogovarjajo tudi glede Kučnice. Med načrtovanimi ukrepi so aktivnosti za izboljšanje kakovosti nasipov ob Muri, med drugim nameščanje folije na strani stika nasipa z vodo, obstoječe nasipe bodo povišali, načrtovani pa so tudi ukrepi na pritokih Mure.

„Ukrepi na območju Gornje Radgone in Bad Radkersburga ne bodo povsem običajni. Treba bo namreč najti ustrezne rešitve, ki ne bodo ovirale načrtovanih urbanističnih ureditev ob Muri v Gornji Radgoni ter bodo v skladu s spomeniškim varstvom objektov ob tej reki v Bad Radkersburgu“, je pojasnil Jože Novak, predstavnik Komisije za Muro. Anton Gangl, poslanec v štajerskem deželnem parlamentu pa je v predstavitvi struktur za zagotavljanje razvoja izpostavil tri točke: pomembno je imeti jasno opredeljene sogovornike na obeh straneh meje, treba je zagotoviti trajnostni značaj teh struktur (da se ne menjavajo ob vsakokratnih lokalnih volitvah - sloneti morajo na idejah, in ne toliko na ljudeh), skupne možnosti, ki se nakazujejo, je treba oblikovati v pisno obliko, v dokument, ki bo pokazal resnost namer in bo orientacija za nadaljnje projekte. Udeleženci prve konference so odprli tudi vprašanje železniške povezave. To imata Gornja Radgona in tudi Bad Radkersburg, vendar nista med seboj povezani. Gangl je pozval slovensko stran, naj razmisli o tem, ali je vzpostavitev železniške povezave zanjo prioritetni projekt. Razprava o tej povezavi poteka že deset let in še vedno ni odgovora, kako bi lahko bila izvedena. „Moja osebna želja in tudi želja avstrijske strani po tem železniškem priključku je velika“, je prepričan poslanec parlamenta v Gradcu.

Poslanec v Ljubljani in radgonski župan, Anton Kampuš pa je predstavil tudi zamisel o posebnem sejmu na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni, kjer bi se predstavili gospodarstvi z obeh strani meje in bi pregledali možnosti sodelovanja. Sicer pa, predstavitve na konferenci so bile strokovne in možnosti za razpravo ni bilo veliko. Dogovorili pa so se, da se bodo o Muri, ki je zelo pomembna tema, pogovarjali tudi na naslednji dvostranski konferenci, ki naj bi že jeseni potekala v sosednji državi...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Na "zgodovinskem srečanju" tudi o železniški povezavi