Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Na "zgodovinskem srečanju" tudi o železniški povezavi

 

Radgona gostila prvo dvostransko konferenco županov ob Muri in Kučnici

ŽupaniNa pobudo županov Gornje Radgone in Bad Radkersburga, Antona Kampuša in Josefa Sommerja, je v radgonskem Špitalu potekala prva dvostranska konferenca županov na mejnem območju ob rekah Muri in Kučnici, iz Avstrije in Slovenije, na kateri so obravnavali tri osrednje teme, povezane z nadaljnjim skupnim razvojem območij ob obeh mejnih rekah. Ena prvih skupnih prireditev bo posebni sejem na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni, na katerem se bo predstavilo gospodarstvo obeh regij. Po besedah pobudnika srečanja radgonskega župana Antona Kampuša gre za zgodovinsko srečanje, ki je nastalo na osnovi izjemno dobrega večletnega sodelovanja med obema sosednjima mestoma - Gornjo Radgono in Bad Radkersburgom, in ki bo lahko bistveno spremenilo in izboljšalo življenje v obeh obmejnih pokrajinah. Prve konference se je sicer udeležilo po osem županov oziroma predstavnikov občin z vsake strani, od Šentilja do Rogašovcev, poslanci v Štajerskem deželnem zboru v Gradcu ter strokovnjaki s področja urejanja vodotokov.

Vsekakor je načrtovanje skupnega razvoja in iskanje skupne identitete lahko lepa priložnost za večjo turistično atraktivnost in promocijo pokrajine ob rekah Kučnici in Muri ter načrtovanje skupne protipoplavne zaščite. Avstrijski župani v tem delu avstrijske Štajerske so močno okoljevarstveno naravnani in se ponašajo z vzorno, naravi prijazno ureditvijo reke Mure pri Gosdorfu. Sosedje iz Avstrije niso pozabili omeniti, da jim ni vseeno, kakšna bo usoda JE Krško, prav tako pa bi želeli biti vključeni v program kulturnih prireditev, ko bo Maribor 2012 leta Evropska prestolnica kulture. Tako je župan in poslanec v štajerskem deželnem zboru Martin Weber predlagal, da bi v prihodnje o Muri govorili še v luči pridobivanja energije, in poudaril, da je v deželnem zboru veliko vprašanj in bojazni glede jedrske elektrarne Krško. Prav tako je po njegovem prepričanju treba govoriti o prometnih povezavah med Mariborom in Gradcem, ki se prihodnje leto, ko bo Maribor evropska prestolnica kulture, nikakor ne smejo poslabšati.

Sploh pa, skupni projekti na rekah Mura in Kučnica, operativni programi v Deželi Štajerski ter potrebne strukture za skupen razvoj na obeh straneh reke Mure, so bile osrednje teme 1. dvostranske konference županov, gotovo ne bodo zamrli. Dogovorjeno je namreč, da bi tovrstna srečanja in dogovarjanja postala stalnica, župani pa bi se sestajali vsakih šest mesecev, menjaje se v Sloveniji in Avstriji, ter obravnavali predvidoma po dve temi - eno s prejšnje konference in vsakokrat še katero novo. Dobro sodelovanje, ki ga že imata Gornja Radgona in Bad Radkersburg, seveda želijo razširiti, in kot je povedal župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš, tako tudi povečati možnosti za črpanje evropskih sredstev za skupne projekte. Dva vidika reke Mure so še posebej poudarili: kot priložnost za razvoj turizma in pa potrebne ukrepe za zaščito pred poplavami, in to ne le na območju Gornje Radgone in Bad Radkersburga, temveč v celotni regiji, je poudaril dr. Alexander Majcan, okrajni glavar Radkersburga. Slovensko-avstrijska Komisija za Muro je za rok, ko naj bi se ukrepi za zagotavljanje protipoplavne zaščite začeli izvajati, določila leto 2014. V primeru poplav bi brez ustrezne protipoplavne zaščite škoda vsaj na avstrijski strani znašala okrog 60 milijonov evrov, je povedal Majcan. O podobnih ukrepih kot za Muro se pogovarjajo tudi glede Kučnice. Med načrtovanimi ukrepi so aktivnosti za izboljšanje kakovosti nasipov ob Muri, med drugim nameščanje folije na strani stika nasipa z vodo, obstoječe nasipe bodo povišali, načrtovani pa so tudi ukrepi na pritokih Mure.

„Ukrepi na območju Gornje Radgone in Bad Radkersburga ne bodo povsem običajni. Treba bo namreč najti ustrezne rešitve, ki ne bodo ovirale načrtovanih urbanističnih ureditev ob Muri v Gornji Radgoni ter bodo v skladu s spomeniškim varstvom objektov ob tej reki v Bad Radkersburgu“, je pojasnil Jože Novak, predstavnik Komisije za Muro. Anton Gangl, poslanec v štajerskem deželnem parlamentu pa je v predstavitvi struktur za zagotavljanje razvoja izpostavil tri točke: pomembno je imeti jasno opredeljene sogovornike na obeh straneh meje, treba je zagotoviti trajnostni značaj teh struktur (da se ne menjavajo ob vsakokratnih lokalnih volitvah - sloneti morajo na idejah, in ne toliko na ljudeh), skupne možnosti, ki se nakazujejo, je treba oblikovati v pisno obliko, v dokument, ki bo pokazal resnost namer in bo orientacija za nadaljnje projekte. Udeleženci prve konference so odprli tudi vprašanje železniške povezave. To imata Gornja Radgona in tudi Bad Radkersburg, vendar nista med seboj povezani. Gangl je pozval slovensko stran, naj razmisli o tem, ali je vzpostavitev železniške povezave zanjo prioritetni projekt. Razprava o tej povezavi poteka že deset let in še vedno ni odgovora, kako bi lahko bila izvedena. „Moja osebna želja in tudi želja avstrijske strani po tem železniškem priključku je velika“, je prepričan poslanec parlamenta v Gradcu.

Poslanec v Ljubljani in radgonski župan, Anton Kampuš pa je predstavil tudi zamisel o posebnem sejmu na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni, kjer bi se predstavili gospodarstvi z obeh strani meje in bi pregledali možnosti sodelovanja. Sicer pa, predstavitve na konferenci so bile strokovne in možnosti za razpravo ni bilo veliko. Dogovorili pa so se, da se bodo o Muri, ki je zelo pomembna tema, pogovarjali tudi na naslednji dvostranski konferenci, ki naj bi že jeseni potekala v sosednji državi...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Na "zgodovinskem srečanju" tudi o železniški povezavi