Jurijevški nabijači „nabijali" pri županu v Bolehnečicih

Blagoslov in nabijanje BolehnečiciIzmed številnih prireditev in dogodkov, ki jih v Prekmurju, Prlekiji in Slovenskih goricah organizirajo ob praznovanju največjega krščanskega praznika – Velike noči, gotovo pripada eno častnih mest, tradicionalnemu dogajanju na območju občine Sveti Jurij ob Ščavnici, kjer domači „Jurijevški nabijači" skrbijo za ohranjanje starih običajev – razbijanje sten. In medtem ko po vsej Sloveniji v soboto, dan pred največjim praznikom, potekajo velikonočne vigilije, nočne liturgije pred veliko nočjo, pa različna društva poskrbijo za dopolnilo praznovanja. Slednje v občini Sveti Jurij poteka skozi vse dneve praznika, saj 16 članov Društva ročnih možnaristov „Jurijevški nabijači" obiskuje vse vasi, kamor jih povabijo.

V občini Sveti Jurij ob Ščavnici ohranjajo stari običaj streljanja z ročnimi možnarji

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Kres Lisjakova strugaŠtevilni radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji RD Radgona ter tudi drugi gostje, so veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Nekdanji miličniki obiskali svojega komandirja, ki se je upokojil leta 1986

Policisti upokojenci na obiskuKar nekaj solz radosti je spontano spustil Martin Španbauer, ki bo letos jeseni napolnil 85 let, ko ga je na njegovem lepem in prijetnem domu na Noričkem Vrhu, streljaj iz Gornje Radgone, obiskalo kakšnih 20 njegovih nekdanjih sodelavcev na Policijski postaji Gornja Radgona. Na pobudo upokojene policistke Marije Rantaša so namreč policisti in administratorka, ki so bili na PP Gornja Radgona, ko se je leta 1986 upokojil njihov takratni komandir Martin Španbauer, organizirali to srečanje, ki se je začelo pri nekdanji radgonski policijski postaji na Maistrovem trgu, kjer sicer spomeniško zaščitena stavba močno propada. Po obisku pri svojem nekdanjem komandirju Španbauerju, so si ogledali tudi novo policijsko postajo, katero jim je razkazal sedanji komandir PP Gornja Radgona, Aleksander Kreslin.

Obisk upokojenih policistov PP GR

Pospravili so odpadke iz štirih vasi

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka se tudi to pomlad niso izneverili tradiciji, ko v okolju kjer delujejo in večinoma živijo, skrbijo tudi za urejenost in čistočo naravnega okolja. Tako so minulo nedeljo v popoldanskem času izvedli tradicionalno čistilno akcijo na področju Krajevne skupnosti Črešnjevci – Zbigovci v občini Gornja Radgona, kjer so pospravili štiri vasi. Več deset aktivistov se je zbralo pri prodajalni Tuš v središču Črešnjevcev in se nato razdelilo v dve skupini. Ena skupina je čistila ob glavni cesti Gornja Radgona – Ptuj, skozi Črešnjevce in Orehovce, nato čez Orehovski Vrh, do gasilskega doma PGD Zbigovci. Druga skupina pa skozi Črešnjevce mimo Holtove vile in Zbogivce, prav tako do doma PGD Zbigovci.

Turistično društvo Majolka pripravilo še eno odmevno čistilno akcijo

Ob visokem življenjskem jubileju na obisku pri Ivanki Perša z Rožičkega Vrha

Ivanka Perša jubilejDandanes, ko se ljudje med seboj vse manj obiskujejo, ko vedno nekam hitimo in ne poznamo niti najbližjih sosedov, nekaterim obisk veliko pomeni. Ob obiskih je uživala tudi Ivanka Perša, ko so jo ob njenem okoglem življenjskem jubileju, 90. rojstnem dnevu obiskali župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici, Anton Slana, ter poverjenici Krajevnega odbora RK Sv. Jurij ob Ščavnici, Rozina Kraner in Jožica. Čeprav je ob obisku bila v bolniški postelji, je izkazala veselje in zadovoljstvo, da jo je obiskala omenjena delegacija. Ob njeni »ortopedski« postelji, so se zbali tudi njeni najbližji, družini sinov Marjana in Draga, po izrečenih čestitkah in izročitvi darila župana in Rdečega križa, so s slavljenko tudi nazdravili. Pozneje, pri obloženi mizi, ki so jo pripravile snahe Sonja, Silva in Majda, smo lahko izvedeli veliko zanimivega iz pestrega življenja slavljenke, ki se je rodila 3. aprila 1929 na Rožičkem Vrhu.

Tudi starejši in onemogli v postelji so veseli obiskov

Radgonski lovci spregovorili o narejenem v minulem obdobju

Lovci GR zborV svojem lovskem domu v Hercegovščaku so se na 70. zboru zbrali člani in članica LD Gornja Radgona, ki se ga je udeležilo 48 (od skupno 54) članov ter nekaj gostov, med katerimi tudi domači župan, sicer tudi lovec LD Negova, Stanislav Rojko. In potem, ko so prisluhnili poročilom starešine ter komisij in referentov je radgonska zelena bratovščina, ki se je za zbor odlično pripravila, saj je vse teklo kot po loju, v ospredje postavila letošnje aktivnosti, kjer bo proslava lepega jubileja – 70. letnice obstoja in uspešnega delovanja. Med spremljanjem dogajanja na zboru, so se prisotni gostje lahko prepričali, da v radgonski LD vlada pravo tovarištvo, kjer ne poznajo ne levo, ne desno, temveč so vsi v enotni isti smeri – naprej. Zato niti ne preseneča, da je starešina Milan Kolarič izrazil zadovoljstvo in ponos nad prehojeno potjo, hkrati pa optimizem za prihodnost. Njihovo društvo ne pozna politike, temveč je odprto vsakemu lovcu in ne preiskuje njihovih političnih ali kakšnih drugih nazorov. Kdor je vnet lovec, je vedno dobrodošel, saj lovci poznajo samo eno barvo – to je zelena – barvo svojih lovišč.

V ospredju praznovanje 70-letnice

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Na "zgodovinskem srečanju" tudi o železniški povezavi

 

Radgona gostila prvo dvostransko konferenco županov ob Muri in Kučnici

ŽupaniNa pobudo županov Gornje Radgone in Bad Radkersburga, Antona Kampuša in Josefa Sommerja, je v radgonskem Špitalu potekala prva dvostranska konferenca županov na mejnem območju ob rekah Muri in Kučnici, iz Avstrije in Slovenije, na kateri so obravnavali tri osrednje teme, povezane z nadaljnjim skupnim razvojem območij ob obeh mejnih rekah. Ena prvih skupnih prireditev bo posebni sejem na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni, na katerem se bo predstavilo gospodarstvo obeh regij. Po besedah pobudnika srečanja radgonskega župana Antona Kampuša gre za zgodovinsko srečanje, ki je nastalo na osnovi izjemno dobrega večletnega sodelovanja med obema sosednjima mestoma - Gornjo Radgono in Bad Radkersburgom, in ki bo lahko bistveno spremenilo in izboljšalo življenje v obeh obmejnih pokrajinah. Prve konference se je sicer udeležilo po osem županov oziroma predstavnikov občin z vsake strani, od Šentilja do Rogašovcev, poslanci v Štajerskem deželnem zboru v Gradcu ter strokovnjaki s področja urejanja vodotokov.

Vsekakor je načrtovanje skupnega razvoja in iskanje skupne identitete lahko lepa priložnost za večjo turistično atraktivnost in promocijo pokrajine ob rekah Kučnici in Muri ter načrtovanje skupne protipoplavne zaščite. Avstrijski župani v tem delu avstrijske Štajerske so močno okoljevarstveno naravnani in se ponašajo z vzorno, naravi prijazno ureditvijo reke Mure pri Gosdorfu. Sosedje iz Avstrije niso pozabili omeniti, da jim ni vseeno, kakšna bo usoda JE Krško, prav tako pa bi želeli biti vključeni v program kulturnih prireditev, ko bo Maribor 2012 leta Evropska prestolnica kulture. Tako je župan in poslanec v štajerskem deželnem zboru Martin Weber predlagal, da bi v prihodnje o Muri govorili še v luči pridobivanja energije, in poudaril, da je v deželnem zboru veliko vprašanj in bojazni glede jedrske elektrarne Krško. Prav tako je po njegovem prepričanju treba govoriti o prometnih povezavah med Mariborom in Gradcem, ki se prihodnje leto, ko bo Maribor evropska prestolnica kulture, nikakor ne smejo poslabšati.

Sploh pa, skupni projekti na rekah Mura in Kučnica, operativni programi v Deželi Štajerski ter potrebne strukture za skupen razvoj na obeh straneh reke Mure, so bile osrednje teme 1. dvostranske konference županov, gotovo ne bodo zamrli. Dogovorjeno je namreč, da bi tovrstna srečanja in dogovarjanja postala stalnica, župani pa bi se sestajali vsakih šest mesecev, menjaje se v Sloveniji in Avstriji, ter obravnavali predvidoma po dve temi - eno s prejšnje konference in vsakokrat še katero novo. Dobro sodelovanje, ki ga že imata Gornja Radgona in Bad Radkersburg, seveda želijo razširiti, in kot je povedal župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš, tako tudi povečati možnosti za črpanje evropskih sredstev za skupne projekte. Dva vidika reke Mure so še posebej poudarili: kot priložnost za razvoj turizma in pa potrebne ukrepe za zaščito pred poplavami, in to ne le na območju Gornje Radgone in Bad Radkersburga, temveč v celotni regiji, je poudaril dr. Alexander Majcan, okrajni glavar Radkersburga. Slovensko-avstrijska Komisija za Muro je za rok, ko naj bi se ukrepi za zagotavljanje protipoplavne zaščite začeli izvajati, določila leto 2014. V primeru poplav bi brez ustrezne protipoplavne zaščite škoda vsaj na avstrijski strani znašala okrog 60 milijonov evrov, je povedal Majcan. O podobnih ukrepih kot za Muro se pogovarjajo tudi glede Kučnice. Med načrtovanimi ukrepi so aktivnosti za izboljšanje kakovosti nasipov ob Muri, med drugim nameščanje folije na strani stika nasipa z vodo, obstoječe nasipe bodo povišali, načrtovani pa so tudi ukrepi na pritokih Mure.

„Ukrepi na območju Gornje Radgone in Bad Radkersburga ne bodo povsem običajni. Treba bo namreč najti ustrezne rešitve, ki ne bodo ovirale načrtovanih urbanističnih ureditev ob Muri v Gornji Radgoni ter bodo v skladu s spomeniškim varstvom objektov ob tej reki v Bad Radkersburgu“, je pojasnil Jože Novak, predstavnik Komisije za Muro. Anton Gangl, poslanec v štajerskem deželnem parlamentu pa je v predstavitvi struktur za zagotavljanje razvoja izpostavil tri točke: pomembno je imeti jasno opredeljene sogovornike na obeh straneh meje, treba je zagotoviti trajnostni značaj teh struktur (da se ne menjavajo ob vsakokratnih lokalnih volitvah - sloneti morajo na idejah, in ne toliko na ljudeh), skupne možnosti, ki se nakazujejo, je treba oblikovati v pisno obliko, v dokument, ki bo pokazal resnost namer in bo orientacija za nadaljnje projekte. Udeleženci prve konference so odprli tudi vprašanje železniške povezave. To imata Gornja Radgona in tudi Bad Radkersburg, vendar nista med seboj povezani. Gangl je pozval slovensko stran, naj razmisli o tem, ali je vzpostavitev železniške povezave zanjo prioritetni projekt. Razprava o tej povezavi poteka že deset let in še vedno ni odgovora, kako bi lahko bila izvedena. „Moja osebna želja in tudi želja avstrijske strani po tem železniškem priključku je velika“, je prepričan poslanec parlamenta v Gradcu.

Poslanec v Ljubljani in radgonski župan, Anton Kampuš pa je predstavil tudi zamisel o posebnem sejmu na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni, kjer bi se predstavili gospodarstvi z obeh strani meje in bi pregledali možnosti sodelovanja. Sicer pa, predstavitve na konferenci so bile strokovne in možnosti za razpravo ni bilo veliko. Dogovorili pa so se, da se bodo o Muri, ki je zelo pomembna tema, pogovarjali tudi na naslednji dvostranski konferenci, ki naj bi že jeseni potekala v sosednji državi...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Na "zgodovinskem srečanju" tudi o železniški povezavi