Snopovci so se srečali s Kristino iz Kanade

SNOP 2018Na Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, v Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec minulega tedna potekalo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop. Srečanje, ki ga je pripravila Anica Maras – Pika, je bilo pravzaprav srečanje z zvesto poslušalko Snopa Kristino iz Kanade. Kristina, rojena Peserl, se je rodila v Jurovskem Dolu, v Kanadi pa živi že 52 let. Nadvse prijetnega srečanja, ki je bilo v celoti posvečeno Kristini, se je udeležilo 46 udeležencev iz cele Slovenije.

Zanimivo druženje „Nočnih ptičev

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Beltince) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

Dödölijada PuconciMinulo nedeljo je Kulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 15. Dödolijado in 20. Zlata kijanco. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo sedemnajst ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

Mariborske „lisičke" so se, z več kot 170 gobjimi vrstami, predstavile v sosednji Avstriji

Gobe LaafeldČeprav letošnje leto (vsaj doslej) ni posebej bogato z gobami, to ne pomeni, da ljubitelji gob in gobarjenja niso aktivni. Tudi članice in člani Gobarskega društva Lisička iz Maribora so pogosto v naravnem okolju, kajti kljub „gobarski suši", v gozdovih in na travnikih pogosto opazimo čudovite primerke gob, in se sprašujemo ali so morda užitne in tudi okusne? In ker nam strokovnjaki svetujejo, da uživamo samo tiste gobe, ki jih zanesljivo poznamo, potem je dobro, da se čim več naučimo o gobah, še posebej če smo njihov ljubitelj.

Ljubitelji gob v Pavlovi hiši

Najboljšo prleško gibanico je spekla ekipa TD Banovci

Prleška gibanicaLetošnji, 20. praznik občine Križevci je še posebej obogatila tudi tradicionalna prireditev „Prleška gibanica 2018", ki sta jo tudi tokrat pripravili Kulturno in izobraževalno društvo Kelih ter občina Križevci. Poleg ocenjevanja samih gibanic, so tudi letos razglasili vina, ki se priležejo omenjeni domači sladici, in fotografij. Žal je letošnji praznik tradicionalne prleške sladice krojilo vreme. Zaradi izjemno slabe vremenske napovedi je bila prireditev prvo soboto v septembru odpovedana, čeprav so se ljubitelji kulinarike in pohodništva iz cele Slovenije letos veselili predvsem kulinaričnega pohoda po občini Križevci. Zato je takrat potekalo le ocenjevanje prleških gibanic, naslednji dan pa je društvo Kelih, organizator prireditve, pripravilo razstavo ocenjenih prleških gibanic, ki je bila prava paša za oči. Navdušile so tudi fotografije, 15 jih je bilo, ki so prispele na fotonatečaj „Prleška gibanica 2018", jih je pa še vedno možno videti v avli občinske zgradbe v Križevcih.

Na letošnji prireditvi „Praznik gibanice

Brat Jože in sestra Nežka sta se poročila isti dan pred pol stoletja - nosečnost, mladoletnost, nižji stroški...

Zlata poroka RotarZa pokojna zakonca Roka in Gabrijelo Rotar iz Solčave, lepega, razpotegnjenega naselja z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke Savinje, ki se razteza od soteske pred Logarsko dolino do sotočja Savinje s potokom Klobašo, je maj 1968 bil nekaj posebnega, veselega in čudovitega. Kako tudi ne, ko pa sta jima na isti dan v zakon stopila dva, izmed njunih treh otrok. Bil je najlepši pomladni mesec maj, ko sta se poročila hčerka Nežka in sedem let starejši sin Jože, tako da sta oba s svojima družinama, prav sedaj obeležila lep življenjski jubilej – 50. letnico zakona. Jože si je življenjsko sopotnico Marico našel na Hrvaškem, v Sinju, kjer je kot častnik JLA, po Splitu, imel svojo drugo službo, Nežka pa ni šla tako daleč, da bi si poiskala moža, saj je Silvestra Kogelnika našla v neposredni bližini. In prav njuna ljubezen je povzročila, da je hitro prišlo do dveh porok.

Ko brat in sestra hkrati praznujeta zlato poroko...

Kljub nekoliko slabšemu vremenu Radgonska noč 2018 odlično uspela

Radgonska nočPodobno kot že vrsto let, je tudi letos živahno sejemsko vzdušje ob odprtju Agre in Inpaka dopolnilo še pestro dogajanje v okviru tradicionalne prireditve „Radgonska noč 2018", ki je potekala na Trgu svobode v središču Gornje Radgone. Organizatorji Radgonske noči iz Zavoda Kultprotur in TD Majolka, so prireditev zasnovali kot prijeten dogodek za različne generacije in okuse. Vse skupaj bi se moralo začeti že zgodaj popoldan, z „Majolkino golažijado", ki pa je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer žal odpovedana. Dogajanje se je tako pričelo z otroškim programom, ki se je, prav tako zaradi dežja, preselil v bližnje prostore Mladinskega centra.

Novi fosili „zažgali

Štajerci iz Hoč prijetno presenetili v Lendavi - tokrat je naslov šel v roko ekipi Turističnega društva Hoče

Bogračfest Lendava 2018V okviru festivala Vinarium je Lendava minulo soboto gostila tradicionalno največje tekmovanje v kuhanju bograča v državi, tradicionalni Bogračfest 2018. Kljub nekoliko turobnem in deževnem vremenu, ko so nekatere prireditve v Pomurju odpovedali, se je lendavsko dogajanje na etno in kulinaričnem dogodku začelo že zgodaj zjutraj, z budnico domačega pihalnega orkestra. Kmalu zatem so tekmovalci prevzeli potrebne sestavine za znamenito prekmursko jed, in se lotili urejanja tekmovalnih prostorov.

Na bogračfestu je kuhalo 84 ekip, mojstri bograča pa le trije

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Radgonsko območno društvo izgnancev uspešno v letu 2011

 

Izgona iz domačega ognjišča ne moreš pozabiti 

IzgnanciLani je minilo 70 let od fašistične okupacije in genocida, ki ga je okupator izvajal nad slovenskim življem, in tako je hkrati minilo natanko 70 let, odkar so maja 1941, z radgonskega območja v izgnanstvo proti Srbiji, Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Nemčiji, Madžarski... pognali prve nedolžne in miroljubne domačine. 

 Leta 1941, torej pred 71 leti so okupatorske države razkosale Slovenijo in v okviru programa raznarodovalne in genocidne politike izgnale na tisoče Slovencev, na njihove domove pa naselile Nemce, Avstrijce, Italijane in Madžare. Po podatkih iz leta 1981 so nacisti v omenjene države izgnali ali pregnali kar 79.000 ljudi ali več kot devet odstotkov takratnega slovenskega življa. Mnogi izgnanci in pregnani vrnitve na svoje ognjišče sploh niso dočakali. Zaradi tega in zaradi vsega kar so v izgnanstvu doživeli, so preživeli izgnanci, ki so organizirani v območnih društvih izgnancev po vsej državi, razočarani in ogorčeni nad nekaterimi „zgodovinarji, ki skušajo preobračati resnico o 2. svetovni vojni“.

In čeprav se z grenkobo spominjajo dogajanja izpred sedmih desetletij, ko so še bili otroci in mladostniki, se še živeči izgnanci in pregnane osebe, ob različnih srečanjih in druženjih, radi pogovarjajo in izmenjujejo izkušnje o doživetjih med leti 1941/45, ko so končno dočakali dan, da se vrnejo na domače ognjišče. Tako je bilo tudi na letošnji redni letni skupščina Območnega društva izgnancev (ODI) Gornja Radgona, ki je potekala v prijetnem vzdušju v radgonskem Domu starejših občanov. V ospredju skupščine, ki je bila namenjena poročilom o delovanju v minulem obdobju, sprejetju programa dela za naprej, je bil spomin na težke časa med 2. svetovno vojno. Zato so na skupščini, ki se je je udeležila dobra polovica od skoraj 100 članov društva, ter nekaj gostov iz Društva izgnancev Slovenije, ter lokalnih skupnosti z županoma Apač in Radencev, Francem Pižmuhtom in Janezom Rihtaričem na čelu.

V lanskem letu, ki je med drugim bilo posvečeno obeleževanju 66 – letnice vrnitve iz izgnanstva, so članice in člani ODI Gornja Radgona, bili sila dejavni. In vedno so si prizadevali za ohranjanje spomina na dogodke iz 2. svetovne vojne, kakršni se nikoli več ne bi smeli ponoviti. „Mladi rod moramo navduševati za tradicije zgodovine, kjer se resnica nikoli ne sme zamolčati, še zlasti, da so nedolžni ljudje doživeli toliko gorja“, je bilo slišati, in dobro je, da so to slišali tudi mladi iz OŠ Gornja Radgona, ki so na skupščini poskrbeli za kulturni program. Predsednik društva Drago Mastinšek, je v svojem daljšem poročilu v delu v preteklem letu izrazil zadovoljstvo nad narejenim, enako pa so se v razpravi strinjali tudi sami člani in članice, ki so ugotavljali, da so v veliki večini realizirali naloge, ki so si jih pred letom dni zadali. ODI Gornja Radgona, ki združuje izgnance, begunce, ukradene otroke, prisilne delavce in druge žrtve vojnega nasilja ter tudi vse tiste, ki želijo sodelovati v društvu, je sicer bilo ustanovljeno, pred dobrimi dvajsetimi leti, 13.12.1991. V društvu, ki deluje na območju občin: Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sv. Jurij ob Ščavnici, je še manj kot 100 članov, število pa se vztrajno zmanjšuje, kar je razumljivo, saj je starostna struktura izredno visoka.

„Pred 67 leti smo končno dočakali dan, ko smo se vrnili na svoja ognjišča, in tega nikakor ne moreš pozabiti še posebej grozot izgnanstva ne“, je med drugim dejal Mastinšek, ki je nanizal lanske aktivnosti, ki so bile večinoma namenjena obeleževanju 70 – letnice izgona. Poleg obeleževanja različnih zgodovinskih dogodkov, druženja, izletov ipd., pa so odgovorni iz društva vsak prvi torek v mesecu na razpolago članom, kjer jim pomagajo pri raznih vprašanjih. „Z objavljanjem prispevkov v medijih vseskozi opozarjamo na dogajanja v času 2. sv vojne in na dogodke, ki smo jih preživljali izgnanci, z željo, da se ne bi nikoli več ponovili. Člani ODI sodelujemo pri mnogih akcijah v posameznih občinah, sodelujemo s sorodnimi društvi in organizacijami. Redno se udeležujemo komemoracij ob dnevu mrtvih. Naše člane, oskrbovance v domovih za starejše obiščemo vsaj enkrat letno in jih seznanjamo z aktivnostjo društva. Delo v društvu je popolnoma amatersko, ne zaračunavamo si prav nobenih stroškov. Kljub temu tudi v bodoče pričakujemo pomoč županov iz občin: Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sv. Jurij ob Ščavnici. V tem razburkanem času si prizadevamo, da se ne pozabijo dogodki izpred 70-tih let in da bi generacije, ki prihajajo čim bolj uspešno zagotovile hiter razvoj celotne družbe in da ne bi pozabile na socialno pravičnost.“, je med drugim dejal predsednik Mastinšek, ki se je spomnil neštetih akcij, ki so jih izgnanci po vrnitvi domov izvajali.

Predsednik ODI Gornja Radgona je predstavil tudi plan dela v letošnjem letu, ki se že pospešeno izvaja. Aktivnosti pa bodo podobne kot lani in v minulih letih. Udeležili se bodo vseh pomembnejših akcij...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Radgonsko območno društvo izgnancev uspešno v letu 2011