V štirih dneh je 10 prijateljev prehodilo 172 kilometra iz dolenjske Šmarjete do prekmurske Cankove - pridružilo se jim je še šest kolesarjev

Od Dolenjske do PrekmurjaMinulo nedeljo, ko so na Cankovi potekale tradicionalne vaške igre desetih vasi iz občine Cankova in njihovih gostov, se je zaključil 4. prekmursko-dolenjski dobrodelni "pohod prijateljstva 2017". Po štirih dnevih hoje in prehojenih 172 kilometrov, od Šmarjete do Cankove, je 11 udeležencev s ponosom dejalo, da jim je uspel veliki met, kajti ni mačji kašelj po takšni vročini, kot je vladala od četrtka do nedelje (običajno jim je ob koncu posameznih etap malo ponagajal tudi dež), prehoditi takšno pot.

Pomurci so pešačili za

Počitniški dnevi v družbi prijateljev

Radgončani na morjuV TA Dvoršak iz Lomanoš so se tudi letos potrudili in pripravili odlični poletni počitniški aranžma za vse tiste, ki so želeli z avtobusnim prevozom preživeti brezskrbne skupne počitniške dneve na morju in plaži mesta Novigrad ter Istrskih Toplicah na Hrvaškem. Že vrsto let, tradicionalno prvi teden v mesecu avgustu, se v TA Dvoršak zares potrudijo in pripravijo odlično počitnikovanje na obali Novigrada in Istrskih term. Tudi letos je bilo zanimanje za to ponudbo zelo veliko.

Skupaj so preživeli poletne počitnice

Na vaških igrah v Lutvercih jih je kar 38 streljajo s fračo

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču v Lutvercih je tamkajšnji vaški odbor, minuli konec tedna, pripravil 3. vaške igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo šest ekip predvsem iz Apaške doline, a tudi njihovi prijatelji iz Šaleške doline, ter iz Benedikta. Ob tem se je v streljanju s fračo borilo kar 38 tekmovalcev, od tega 31 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire. Zanimivost je pripravila tudi 53-letna Ivanka Gregorič, ki se je v Lutverce, iz več kot 30 km oddaljenih Grabšincev, pripeljala kar s štirikolesnikom.

Domačini pred Apačami in Nasovo

Osmič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Bujta repaV okviru 22. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 8. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In nič nenavadnega ni, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat, poleg predvsem domačih ekip, drugič nastopila tudi ekipa Slovenskih novic, ki se je še drugič morala zadovoljiti z nehvaležnim 4. mestom.

Bacardi boys pred vinogradniki in upokojenci

Pri Sveti Ani se je 14 ekip pomerilo v kuhanju Štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa Avtoservis Bauman - zbrana sredstva so namenili Vrtcu Lokavec

Kisla juha Sveta AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2017, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 7. tekmovanje v kuhanju Štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, Krajevni odbor Rdečega križa Lokavec in Okrepčevalnica Šenk, ki so na tekmovanje pritegnili več kot solidnih 14 ekip, čeprav so vročina in tudi številni dogodki v okolici, odvrnili še nekatere ekipe. Kljub vsemu je alfa in omega tekmovanja Lili Uroševič bila več kot zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Petnajsta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala še veliki pisker juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo.

Avtomehaniki pred kmeti in športniki

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Žetev Spodnja ŠčavnicaJulij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času, v izjemno veliki vročini, je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 35. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil vedno dobrodošlo.

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

S srpi in kosami nad zlato klasje!

Žetev Stara GoraV tem vročem poletnem času, ko je žetev pšenice na vrhuncu in ko so se pridelovalci, mlinarji in peki uspeli dogovoriti za odkupne cene, potekajo po državi različne prireditve povezane z žetvijo in košnjo zlatega klasja. Tako je tudi na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekala tradicionalna folklorno obarvana prireditev, že 23. žetev zlatega klasa, ki jo je, ob sodelovanju PGD Stara Gora, Kmetijsko svetovalne službe Gornja Radgona in TD Sv Jurij ob Ščavnici, pripravilo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij. Prireditev, ki sta jo povezovali humoristki Fanika in Jessika, se je odvijala ob znamenitem mlinu na veter na Stari Gori. Zbirališče tekmovalk in tekmovalcev, tam se je pozneje odvijala tudi veselica, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Klateži, je bilo pod stoletnimi drevesi ob gasilskem domu PGD Stara Gora.

Obiskovalci uživali na 23. žetvi zlatega klasa na Stari Gori

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Radgonsko območno društvo izgnancev uspešno v letu 2011

 

Izgona iz domačega ognjišča ne moreš pozabiti 

IzgnanciLani je minilo 70 let od fašistične okupacije in genocida, ki ga je okupator izvajal nad slovenskim življem, in tako je hkrati minilo natanko 70 let, odkar so maja 1941, z radgonskega območja v izgnanstvo proti Srbiji, Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Nemčiji, Madžarski... pognali prve nedolžne in miroljubne domačine. 

 Leta 1941, torej pred 71 leti so okupatorske države razkosale Slovenijo in v okviru programa raznarodovalne in genocidne politike izgnale na tisoče Slovencev, na njihove domove pa naselile Nemce, Avstrijce, Italijane in Madžare. Po podatkih iz leta 1981 so nacisti v omenjene države izgnali ali pregnali kar 79.000 ljudi ali več kot devet odstotkov takratnega slovenskega življa. Mnogi izgnanci in pregnani vrnitve na svoje ognjišče sploh niso dočakali. Zaradi tega in zaradi vsega kar so v izgnanstvu doživeli, so preživeli izgnanci, ki so organizirani v območnih društvih izgnancev po vsej državi, razočarani in ogorčeni nad nekaterimi „zgodovinarji, ki skušajo preobračati resnico o 2. svetovni vojni“.

In čeprav se z grenkobo spominjajo dogajanja izpred sedmih desetletij, ko so še bili otroci in mladostniki, se še živeči izgnanci in pregnane osebe, ob različnih srečanjih in druženjih, radi pogovarjajo in izmenjujejo izkušnje o doživetjih med leti 1941/45, ko so končno dočakali dan, da se vrnejo na domače ognjišče. Tako je bilo tudi na letošnji redni letni skupščina Območnega društva izgnancev (ODI) Gornja Radgona, ki je potekala v prijetnem vzdušju v radgonskem Domu starejših občanov. V ospredju skupščine, ki je bila namenjena poročilom o delovanju v minulem obdobju, sprejetju programa dela za naprej, je bil spomin na težke časa med 2. svetovno vojno. Zato so na skupščini, ki se je je udeležila dobra polovica od skoraj 100 članov društva, ter nekaj gostov iz Društva izgnancev Slovenije, ter lokalnih skupnosti z županoma Apač in Radencev, Francem Pižmuhtom in Janezom Rihtaričem na čelu.

V lanskem letu, ki je med drugim bilo posvečeno obeleževanju 66 – letnice vrnitve iz izgnanstva, so članice in člani ODI Gornja Radgona, bili sila dejavni. In vedno so si prizadevali za ohranjanje spomina na dogodke iz 2. svetovne vojne, kakršni se nikoli več ne bi smeli ponoviti. „Mladi rod moramo navduševati za tradicije zgodovine, kjer se resnica nikoli ne sme zamolčati, še zlasti, da so nedolžni ljudje doživeli toliko gorja“, je bilo slišati, in dobro je, da so to slišali tudi mladi iz OŠ Gornja Radgona, ki so na skupščini poskrbeli za kulturni program. Predsednik društva Drago Mastinšek, je v svojem daljšem poročilu v delu v preteklem letu izrazil zadovoljstvo nad narejenim, enako pa so se v razpravi strinjali tudi sami člani in članice, ki so ugotavljali, da so v veliki večini realizirali naloge, ki so si jih pred letom dni zadali. ODI Gornja Radgona, ki združuje izgnance, begunce, ukradene otroke, prisilne delavce in druge žrtve vojnega nasilja ter tudi vse tiste, ki želijo sodelovati v društvu, je sicer bilo ustanovljeno, pred dobrimi dvajsetimi leti, 13.12.1991. V društvu, ki deluje na območju občin: Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sv. Jurij ob Ščavnici, je še manj kot 100 članov, število pa se vztrajno zmanjšuje, kar je razumljivo, saj je starostna struktura izredno visoka.

„Pred 67 leti smo končno dočakali dan, ko smo se vrnili na svoja ognjišča, in tega nikakor ne moreš pozabiti še posebej grozot izgnanstva ne“, je med drugim dejal Mastinšek, ki je nanizal lanske aktivnosti, ki so bile večinoma namenjena obeleževanju 70 – letnice izgona. Poleg obeleževanja različnih zgodovinskih dogodkov, druženja, izletov ipd., pa so odgovorni iz društva vsak prvi torek v mesecu na razpolago članom, kjer jim pomagajo pri raznih vprašanjih. „Z objavljanjem prispevkov v medijih vseskozi opozarjamo na dogajanja v času 2. sv vojne in na dogodke, ki smo jih preživljali izgnanci, z željo, da se ne bi nikoli več ponovili. Člani ODI sodelujemo pri mnogih akcijah v posameznih občinah, sodelujemo s sorodnimi društvi in organizacijami. Redno se udeležujemo komemoracij ob dnevu mrtvih. Naše člane, oskrbovance v domovih za starejše obiščemo vsaj enkrat letno in jih seznanjamo z aktivnostjo društva. Delo v društvu je popolnoma amatersko, ne zaračunavamo si prav nobenih stroškov. Kljub temu tudi v bodoče pričakujemo pomoč županov iz občin: Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sv. Jurij ob Ščavnici. V tem razburkanem času si prizadevamo, da se ne pozabijo dogodki izpred 70-tih let in da bi generacije, ki prihajajo čim bolj uspešno zagotovile hiter razvoj celotne družbe in da ne bi pozabile na socialno pravičnost.“, je med drugim dejal predsednik Mastinšek, ki se je spomnil neštetih akcij, ki so jih izgnanci po vrnitvi domov izvajali.

Predsednik ODI Gornja Radgona je predstavil tudi plan dela v letošnjem letu, ki se že pospešeno izvaja. Aktivnosti pa bodo podobne kot lani in v minulih letih. Udeležili se bodo vseh pomembnejših akcij...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Radgonsko območno društvo izgnancev uspešno v letu 2011