Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Radgonsko območno društvo izgnancev uspešno v letu 2011

 

Izgona iz domačega ognjišča ne moreš pozabiti 

IzgnanciLani je minilo 70 let od fašistične okupacije in genocida, ki ga je okupator izvajal nad slovenskim življem, in tako je hkrati minilo natanko 70 let, odkar so maja 1941, z radgonskega območja v izgnanstvo proti Srbiji, Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Nemčiji, Madžarski... pognali prve nedolžne in miroljubne domačine. 

 Leta 1941, torej pred 71 leti so okupatorske države razkosale Slovenijo in v okviru programa raznarodovalne in genocidne politike izgnale na tisoče Slovencev, na njihove domove pa naselile Nemce, Avstrijce, Italijane in Madžare. Po podatkih iz leta 1981 so nacisti v omenjene države izgnali ali pregnali kar 79.000 ljudi ali več kot devet odstotkov takratnega slovenskega življa. Mnogi izgnanci in pregnani vrnitve na svoje ognjišče sploh niso dočakali. Zaradi tega in zaradi vsega kar so v izgnanstvu doživeli, so preživeli izgnanci, ki so organizirani v območnih društvih izgnancev po vsej državi, razočarani in ogorčeni nad nekaterimi „zgodovinarji, ki skušajo preobračati resnico o 2. svetovni vojni“.

In čeprav se z grenkobo spominjajo dogajanja izpred sedmih desetletij, ko so še bili otroci in mladostniki, se še živeči izgnanci in pregnane osebe, ob različnih srečanjih in druženjih, radi pogovarjajo in izmenjujejo izkušnje o doživetjih med leti 1941/45, ko so končno dočakali dan, da se vrnejo na domače ognjišče. Tako je bilo tudi na letošnji redni letni skupščina Območnega društva izgnancev (ODI) Gornja Radgona, ki je potekala v prijetnem vzdušju v radgonskem Domu starejših občanov. V ospredju skupščine, ki je bila namenjena poročilom o delovanju v minulem obdobju, sprejetju programa dela za naprej, je bil spomin na težke časa med 2. svetovno vojno. Zato so na skupščini, ki se je je udeležila dobra polovica od skoraj 100 članov društva, ter nekaj gostov iz Društva izgnancev Slovenije, ter lokalnih skupnosti z županoma Apač in Radencev, Francem Pižmuhtom in Janezom Rihtaričem na čelu.

V lanskem letu, ki je med drugim bilo posvečeno obeleževanju 66 – letnice vrnitve iz izgnanstva, so članice in člani ODI Gornja Radgona, bili sila dejavni. In vedno so si prizadevali za ohranjanje spomina na dogodke iz 2. svetovne vojne, kakršni se nikoli več ne bi smeli ponoviti. „Mladi rod moramo navduševati za tradicije zgodovine, kjer se resnica nikoli ne sme zamolčati, še zlasti, da so nedolžni ljudje doživeli toliko gorja“, je bilo slišati, in dobro je, da so to slišali tudi mladi iz OŠ Gornja Radgona, ki so na skupščini poskrbeli za kulturni program. Predsednik društva Drago Mastinšek, je v svojem daljšem poročilu v delu v preteklem letu izrazil zadovoljstvo nad narejenim, enako pa so se v razpravi strinjali tudi sami člani in članice, ki so ugotavljali, da so v veliki večini realizirali naloge, ki so si jih pred letom dni zadali. ODI Gornja Radgona, ki združuje izgnance, begunce, ukradene otroke, prisilne delavce in druge žrtve vojnega nasilja ter tudi vse tiste, ki želijo sodelovati v društvu, je sicer bilo ustanovljeno, pred dobrimi dvajsetimi leti, 13.12.1991. V društvu, ki deluje na območju občin: Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sv. Jurij ob Ščavnici, je še manj kot 100 članov, število pa se vztrajno zmanjšuje, kar je razumljivo, saj je starostna struktura izredno visoka.

„Pred 67 leti smo končno dočakali dan, ko smo se vrnili na svoja ognjišča, in tega nikakor ne moreš pozabiti še posebej grozot izgnanstva ne“, je med drugim dejal Mastinšek, ki je nanizal lanske aktivnosti, ki so bile večinoma namenjena obeleževanju 70 – letnice izgona. Poleg obeleževanja različnih zgodovinskih dogodkov, druženja, izletov ipd., pa so odgovorni iz društva vsak prvi torek v mesecu na razpolago članom, kjer jim pomagajo pri raznih vprašanjih. „Z objavljanjem prispevkov v medijih vseskozi opozarjamo na dogajanja v času 2. sv vojne in na dogodke, ki smo jih preživljali izgnanci, z željo, da se ne bi nikoli več ponovili. Člani ODI sodelujemo pri mnogih akcijah v posameznih občinah, sodelujemo s sorodnimi društvi in organizacijami. Redno se udeležujemo komemoracij ob dnevu mrtvih. Naše člane, oskrbovance v domovih za starejše obiščemo vsaj enkrat letno in jih seznanjamo z aktivnostjo društva. Delo v društvu je popolnoma amatersko, ne zaračunavamo si prav nobenih stroškov. Kljub temu tudi v bodoče pričakujemo pomoč županov iz občin: Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sv. Jurij ob Ščavnici. V tem razburkanem času si prizadevamo, da se ne pozabijo dogodki izpred 70-tih let in da bi generacije, ki prihajajo čim bolj uspešno zagotovile hiter razvoj celotne družbe in da ne bi pozabile na socialno pravičnost.“, je med drugim dejal predsednik Mastinšek, ki se je spomnil neštetih akcij, ki so jih izgnanci po vrnitvi domov izvajali.

Predsednik ODI Gornja Radgona je predstavil tudi plan dela v letošnjem letu, ki se že pospešeno izvaja. Aktivnosti pa bodo podobne kot lani in v minulih letih. Udeležili se bodo vseh pomembnejših akcij...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Radgonsko območno društvo izgnancev uspešno v letu 2011