Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Je treba ogrožati varnost in strašiti živali?

 

Policisti opozarjajo, da so zaradi pokanja med velikonočnimi prazniki zagrožene tudi visoke kazni

KarbidVelikonočne praznike spremlja tudi streljanje s karbidom in možnarji. Največkrat se s pokanjem v nočnem času moti javni red in mir. Čeprav za uporabo karbida ni posebnih omejitev, je potrebno ponovno opozoriti na pazljivost pri uporabi karbida, kar posebej velja za otroke.

Po izkušnjah iz preteklosti se je namreč največ nesreč zgodilo zaradi nepazljivosti ali malomarnosti. Policisti zato posebej opozarjajo, da nepremišljena in neprevidna uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroči telesne poškodbe, kot so opekline, raztrganine rok, in poškodbe, poleg tega pa moti tudi živali ter onesnažuje okolje. Možnarji, katerih uporaba je med velikonočnimi prazniki v Pomurju zelo pogosta, sodijo med orožje, ki ga morajo posamezniki prijaviti in imeti zanj tudi priglasitveni list. Streljanje z možnarji je možno le v okviru organiziranih javnih prireditev pod pogoji, ki veljajo za izvedbo takšnih zbiranj in kot jih določi upravni organ. Uporaba petard pa je v času velikonočnih praznikov prepovedana.

Kakorkoli že, v času velikonočnih praznikov, čeprav je to zgolj ogrožanje varnosti in strašenje živali, bodo mnogi posamezniki ali organizirane skupine streljali s »karbidom« ali z možnarji. Na območjih, kjer se bo streljalo pa je ponavadi ves čas tudi odprt ogenj (urejeno kurišče), pri čemer je potrebno spomniti, da izkušnje kažejo, da je kljub razširjenosti takšnega praznovanja in vsakoletnega opozarjanja na nevarnosti nujno ponovno opozoriti, da je pred praznovanjem treba: urediti kurišče, ki mora biti obdano z negorljivim materialom, prostor okoli kurišča mora biti očiščen vseh gorljivih snovi; kurišče mora biti oddaljeno od gozda vsaj 50 m, od pomembnih prometnih poti, večjih naselij in objektov, kjer se izdelujejo, predelujejo ali skladiščijo vnetljive ali nevarne snovi, pa vsaj 100 m; zavarovati in nadzorovati kurišče ves čas kurjenja; po končanem kurjenju pogasiti ogenj in žerjavico ter pokriti kurišče z negorljivim materialom; ob povprečni hitrosti vetra, večji od 6 m/s, ali ob sunkih vetra močnejših od 10 m/s prenehati kuriti, sežigati ali uporabljati odprti ogenj.

Pri kurjenju, sežiganju ali uporabi odprtega ognja v naravnem okolju se ne sme uporabljati gorljivih tekočin ali materialov, ki pri gorenju razvijajo močan dim ali strupene pline oziroma so kako drugače škodljivi za okolje. Policisti ob term organizatorje kresovanj in posameznike opozarjajo na nevarnost požarov v naravnem okolju, ki ob takšnih priložnostih niso redki. Kurjenje kresov je prepovedano v času razglašene velike ali zelo velike požarne ogroženosti naravnega okolja na posameznem območju (ta je v petek, 6.4. preklicana). V tem obdobju se običajno poveča tudi uporaba pirotehničnih izdelkov. „Zato opozarjamo na previdnost pri ravnanju z njimi. V zabavo je namreč le posameznikom, mnogim občanom pa je takšno početje neprijetno in jim vzbuja strah, nelagodje in občutek nevarnosti. Nepremišljena in neprevidna uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroči telesne poškodbe (opekline, raztrganine rok, poškodbe oči itd.), poleg tega pa moti tudi živali ter onesnažuje okolje. Nesrečam botruje predvsem nestrokovno ravnanje ali pa opustitev nadzorstva polnoletne osebe nad mladoletniki in otroci, ki pri streljanju uporabljajo različne pripomočke (smodnik, petarde, večje kose karbida, kovinske posode z železnimi pokrovi, bencin idr.)“, poudarjajo policisti, ki bodo dosledno ukrepali proti vsem, ki bodo kršili določbe o uporabi pirotehničnih izdelkov.

Za posameznike je predvidena globa od 400 do 1.200€, za pravne osebe pa od 3.000 do 50.000 €. „Posebej želimo opozoriti na uporabo možnarjev različnih izvedb, ki so po Zakonu o orožju priprave za pokanje s črnim smodnikom. Uporabljajo se na kulturnih in drugih prireditvah. Možnaristi morajo imeti certifikat ali potrdilo o usposobljenosti za streljanje z možnarji. Pri pokanju z možnarji in acetilenom morajo udeleženci oziroma organizatorji poskrbeti za varnostne ukrepe. Zakon o varstvu javnega reda in miru dovoljuje uporabo karbida in drugih plinskih zmesi za pokanje med določenimi prazniki, kjer je takšno pokanje že tradicija. Upoštevati je treba, da mora biti med 22. in 6. uro zagotovljen nočni mir in počitek ljudi. Globa za nespoštovanje teh določil znaša od 83,46 do 208,65 €“, pravi Aleksander Podgrajšek iz SUP PU Celje.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Je treba ogrožati varnost in strašiti živali?