S srpi in kosami nad zlato klasje!

Žetev Stara GoraV tem vročem poletnem času, ko je žetev pšenice na vrhuncu in ko so se pridelovalci, mlinarji in peki uspeli dogovoriti za odkupne cene, potekajo po državi različne prireditve povezane z žetvijo in košnjo zlatega klasja. Tako je tudi na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekala tradicionalna folklorno obarvana prireditev, že 23. žetev zlatega klasa, ki jo je, ob sodelovanju PGD Stara Gora, Kmetijsko svetovalne službe Gornja Radgona in TD Sv Jurij ob Ščavnici, pripravilo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij. Prireditev, ki sta jo povezovali humoristki Fanika in Jessika, se je odvijala ob znamenitem mlinu na veter na Stari Gori. Zbirališče tekmovalk in tekmovalcev, tam se je pozneje odvijala tudi veselica, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Klateži, je bilo pod stoletnimi drevesi ob gasilskem domu PGD Stara Gora.

Obiskovalci uživali na 23. žetvi zlatega klasa na Stari Gori

Tudi letos se je v sklopu dogodkov in aktivnosti, ki so bili načrtovani ob prazniku farnega zavetnika sv. Petra v Gornji Radgoni, organiziralo tradicionalno prijateljsko kolesarjenje

KolesarjenjePrva sobota v mesecu juliju je v župniji Gornja Radgona že peto leto namenjena za tradicionalno prijateljsko kolesarjenje. Tudi letos so ta dan namenili druženju ob poganjanju pedal kolesa, hkrati pa obiskali in spoznali veliko zanimivega. Tokratna kolesarska pot se je za vrle radgonske kolesarje pričela izpred Trstenjakovega doma v Gornji Radgoni ob blagoslovu domačega župnika Franca Hozjana za srečno vožnjo in vrnitev. Ob poti, ki je bila dolga nekaj čez 100 km, so si ogledali ob predstavitvi tamkajšnjega priljubljenega župnika Igorja Novaka novozgrajeno cerkev v Košakih, ki je bila nedavno odkupljena in vrnjena cerkvi, obiskali so Zavod Antona Martina Slomška, ki je mlada kulturna in vzgojna ustanova, ustanovo je leta 1995 ustanovila takrat škofija, danes Nadškofija Maribor.

Prijateljsko kolesarjenje iz Gornje Radgone v Maribor

Kislo štajersko župo so kuhali pod stoletnimi drevesi radenskega parka

Kisla juhaV okviru praznovanja 23. radenskega občinskega praznika, so poleg številnih takšnih in drugačnih prireditev, letos pripravili tudi 21. tradicionalno tekmovanje v kuhanju kisle štajerske juhe (žüpe) v kotličku na prostem. Letošnje tekmovanje, ki ga je pripravilo Turistično društvo Radenci, pod vodstvom predsednice Karmen Kavčič Žibret, je bilo na lepi lokaciji pod še nekaj preživelimi stoletnimi drevesi radenskega parka. V okviru prireditve se je sicer odvijalo marsikaj zanimivega, zlasti za otroke, tako da je na stotine obiskovalcev prišlo na svoje. Na samem tekmovanju, ki ga je v svojem duhovitem slogu povezoval domači humorist Emil Šmid, je nastopilo 14 ekip, katere so sestavljali glavni kuhar (ica) in pomočnik ter še kdo (predstavniki turizma, društev in sploh javnega življenja občine in regije ter tudi znani gostje). Bilo je resda zelo vroče, a težav vseeno ni bilo.

Mladina kuha najboljšo kislo juho

Piščančji pred kunčjim in ribjim paprikašem!

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 9. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred devetimi leti odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je lani organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj.

V Polani je devetič zadišalo po štirih vrstah paprikaša

Gasilci pred Smrkci in Babuškami!

Bogračiada ČernelavciMinuli izjemno topli vikend, ko se je po Pomurju odvijalo veliko takšnih in drugačnih prireditev in dogodkov je še posebej veliko pozornost pritegnilo 7. tekmovanje v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bograča, ki ga je v središču Černelavcev pri Murski Soboti, pripravila Gostilna Spirić. Nastopilo je kar 20 ekip iz širšega pomurskega območja, ki so bograč kuhale v kotličku na odprtem ognju. Prireditev na „glavnem trgu", pred gostiščem „Spirić" v Černelavcih se je začela že ob 16. uri, ko je bilo izjemno vroče, a so se tekmovalci znašli vsak po svoje, predvsem s hladnimi napitki. Po kuhanju in ocenjevanju skuhanih bogračev se je ozračje nekoliko ohladilo, a so pozneje za veselo in vroče vzdušje poskrbeli muzikantje.

Na 7. tekmovanju v kuhanju bograča v Černelavcih tekmovalo 20 ekip

Kdo kuha najboljšo prežganko, kislo juho, vampe, gobovo smetanovo juho...

Vogričevci jediMed ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tiste izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše in prežganke kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. In okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo soboto v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan.

Žüpe pa vampi nejbojši v Vogričovcih

Dolgoletni raznašalec časopisov Alojz Pisnjak in njegov brat dvojček Jože, sta se srečala z Abrahamom

Dvojčka PisnjakV teh toplih pomladnih mesecih je bilo izjemno prijetno, veselo in razigrano v družinah Pisnjak v Satahovcih ter Borejcih v Prekmurju. Kako tudi ne, ko pa sta se dvojčka Alojz in Jože, minulo nedeljo, srečala z Abrahamom in takšen življenjski jubilej je pač potrebno še posebej obeležiti. Dolgoletni raznašalec časopisov, predvsem Novic in Dela, Alojz Pisnjak, doma iz Satahovcev, se rodil le 15 minut pred bratom Jožetom iz Borejcev, tako da se je slavje začelo pri „starejšem" Alojzu in nadaljevalo v Borejcih. Skromna in prijazna Abrahamovca sta rojena v družini še dveh bratov (Štefan in Stanko) ter sestre, ki je žal umrla že po porodu. Pred leti jim je umrla tudi mama, oče pa je še živ. Oba sta služila JLA v Banjaluki, pozneje pa sta si ustvarila družini, ki jima v pravem pomenu besede, največ pomenita, saj imata skupaj kar devet otrok.

Dvojčka, ki ohranjata družinske vrednote!

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Je treba ogrožati varnost in strašiti živali?

 

Policisti opozarjajo, da so zaradi pokanja med velikonočnimi prazniki zagrožene tudi visoke kazni

KarbidVelikonočne praznike spremlja tudi streljanje s karbidom in možnarji. Največkrat se s pokanjem v nočnem času moti javni red in mir. Čeprav za uporabo karbida ni posebnih omejitev, je potrebno ponovno opozoriti na pazljivost pri uporabi karbida, kar posebej velja za otroke.

Po izkušnjah iz preteklosti se je namreč največ nesreč zgodilo zaradi nepazljivosti ali malomarnosti. Policisti zato posebej opozarjajo, da nepremišljena in neprevidna uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroči telesne poškodbe, kot so opekline, raztrganine rok, in poškodbe, poleg tega pa moti tudi živali ter onesnažuje okolje. Možnarji, katerih uporaba je med velikonočnimi prazniki v Pomurju zelo pogosta, sodijo med orožje, ki ga morajo posamezniki prijaviti in imeti zanj tudi priglasitveni list. Streljanje z možnarji je možno le v okviru organiziranih javnih prireditev pod pogoji, ki veljajo za izvedbo takšnih zbiranj in kot jih določi upravni organ. Uporaba petard pa je v času velikonočnih praznikov prepovedana.

Kakorkoli že, v času velikonočnih praznikov, čeprav je to zgolj ogrožanje varnosti in strašenje živali, bodo mnogi posamezniki ali organizirane skupine streljali s »karbidom« ali z možnarji. Na območjih, kjer se bo streljalo pa je ponavadi ves čas tudi odprt ogenj (urejeno kurišče), pri čemer je potrebno spomniti, da izkušnje kažejo, da je kljub razširjenosti takšnega praznovanja in vsakoletnega opozarjanja na nevarnosti nujno ponovno opozoriti, da je pred praznovanjem treba: urediti kurišče, ki mora biti obdano z negorljivim materialom, prostor okoli kurišča mora biti očiščen vseh gorljivih snovi; kurišče mora biti oddaljeno od gozda vsaj 50 m, od pomembnih prometnih poti, večjih naselij in objektov, kjer se izdelujejo, predelujejo ali skladiščijo vnetljive ali nevarne snovi, pa vsaj 100 m; zavarovati in nadzorovati kurišče ves čas kurjenja; po končanem kurjenju pogasiti ogenj in žerjavico ter pokriti kurišče z negorljivim materialom; ob povprečni hitrosti vetra, večji od 6 m/s, ali ob sunkih vetra močnejših od 10 m/s prenehati kuriti, sežigati ali uporabljati odprti ogenj.

Pri kurjenju, sežiganju ali uporabi odprtega ognja v naravnem okolju se ne sme uporabljati gorljivih tekočin ali materialov, ki pri gorenju razvijajo močan dim ali strupene pline oziroma so kako drugače škodljivi za okolje. Policisti ob term organizatorje kresovanj in posameznike opozarjajo na nevarnost požarov v naravnem okolju, ki ob takšnih priložnostih niso redki. Kurjenje kresov je prepovedano v času razglašene velike ali zelo velike požarne ogroženosti naravnega okolja na posameznem območju (ta je v petek, 6.4. preklicana). V tem obdobju se običajno poveča tudi uporaba pirotehničnih izdelkov. „Zato opozarjamo na previdnost pri ravnanju z njimi. V zabavo je namreč le posameznikom, mnogim občanom pa je takšno početje neprijetno in jim vzbuja strah, nelagodje in občutek nevarnosti. Nepremišljena in neprevidna uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroči telesne poškodbe (opekline, raztrganine rok, poškodbe oči itd.), poleg tega pa moti tudi živali ter onesnažuje okolje. Nesrečam botruje predvsem nestrokovno ravnanje ali pa opustitev nadzorstva polnoletne osebe nad mladoletniki in otroci, ki pri streljanju uporabljajo različne pripomočke (smodnik, petarde, večje kose karbida, kovinske posode z železnimi pokrovi, bencin idr.)“, poudarjajo policisti, ki bodo dosledno ukrepali proti vsem, ki bodo kršili določbe o uporabi pirotehničnih izdelkov.

Za posameznike je predvidena globa od 400 do 1.200€, za pravne osebe pa od 3.000 do 50.000 €. „Posebej želimo opozoriti na uporabo možnarjev različnih izvedb, ki so po Zakonu o orožju priprave za pokanje s črnim smodnikom. Uporabljajo se na kulturnih in drugih prireditvah. Možnaristi morajo imeti certifikat ali potrdilo o usposobljenosti za streljanje z možnarji. Pri pokanju z možnarji in acetilenom morajo udeleženci oziroma organizatorji poskrbeti za varnostne ukrepe. Zakon o varstvu javnega reda in miru dovoljuje uporabo karbida in drugih plinskih zmesi za pokanje med določenimi prazniki, kjer je takšno pokanje že tradicija. Upoštevati je treba, da mora biti med 22. in 6. uro zagotovljen nočni mir in počitek ljudi. Globa za nespoštovanje teh določil znaša od 83,46 do 208,65 €“, pravi Aleksander Podgrajšek iz SUP PU Celje.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Je treba ogrožati varnost in strašiti živali?