Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Od Črešnjevcev, skozi Mele, do Lisjakove struge

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka je pripravilo tradicionalno čistilno akcijo. Prijavili so se tudi na natečaj "Moja reka si", na Turistični zvezi Slovenije, kjer so jih oglaševali. Same čistilne akcije, ki je potekala na širšem območju vzhodnega dela radgonske občine, se je udeležilo 15 članic in članov društva. „Dobili smo se pred trgovino Klasek v Črešnjevcih, kjer smo se razdelili v dve skupini.

Polne vreče odpadne embalaže od pijač v gozdu „Gaj

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Ob druženju še izobraževanje kmečkih žensk

Društvo kmečkih žena ApačeDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga že dolgo vodi predsednica Ema Škrobar, med drugim skrbi tudi za dobro počutje svojih članic, ki jih je v društvu okoli 80. Tako vsako leto v začetku marca, nekako pred dnevom žena, pripravijo srečanje, ki predstavlja prijetno druženje in tudi izobraževanje članic društva. Tokrat so srečanje, ki je potekalo na Turistični kmetiji Marko v Nasovi, začeli z enim takšnim izobraževanje, in sicer s predavanjem vrtnarske strokovnjakinje Brigita Bukovec iz Vrtnarstva Kurbus. Predavala je o presajanju balkonskih rož in vzdrževanje orhidej, katere so v „Tropskem raju" pri Kurbusu na Meleh na ogled vse do 18. marca.

V Nasovi je potekalo prijetno srečanje članic DKŽ Apače

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Od semena do krožnika!

 

S permakulturno delavnico so na Pomurskem sejmišču zagnali „biodinamični vrt“

Vrtičkarji v Gornji RadgoniČeprav na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni trenutno ne poteka nobena sejemska prireditev to še zdaleč ne pomeni, da se tam nič ne dogaja.

Poleg raznih vzdrževalnih in obnovitvenih del na objektih ter pripravah na naslednja sejemska dogajanja, pa je te pomladne dni še posebej živahno na območju, kjer so različni vzorčni nasadi. In ker se bo slednjim pridružil tudi trajni vrt, na katerem bodo pridelovali zdrave domače vrtnine in drugo zelenjavo, je vodstvo Pomurskega sejma pripravilo posebno strokovno delavnico, katere se je udeležilo okrog 30 ljubiteljskih vrtičkarjev iz Gornje Radgone, Radencev in tudi iz drugih pomurskih krajev. Udeleženci delavnice, katero je vodil permakulturni oblikovalec Tomislav Gjerkeš, so najprej bili deležni teoretičnega predavanja, nato pa so vse to preizkusili v naravi, kjer so naredili lepo veliko gredico, kjer si bodo vrtičkarji sami pridelovali zelenjavo od semena do krožnika, in ne bodo več odvisni od velikih korporacij, kjer menda uporabljajo vse...

Kot nam je ob tem dogodku povedala vodja komerciale Pomurskega sejma Mateja Jaklič, so se v družbi odločili, da bo vzorčni biodinamični vrt posebna noviteta ob letošnjem visokem jubileju – 50. letnici mednarodnega kmetijsko – živilskega sejma Agra. Na vrt, ki bo vseskozi zasajen in posejan, bodo vabili tudi otroke iz šol in vrtcev na različne delavnice in izobraževanja. Letošnje pridelke na vrtu bodo udeleženci tokratne delavnice, po „Agri 2012“, lahko pobrali in odnesli ali pa jih skupaj zaužili, na kakšnem družabnem srečanju. „Dolgoročno pa bo naš vzorčni vrt tudi kraj, kjer se bodo Radgončanke in Radenčanke rekreirale in ga obdelovale. Dodala je, da se je v celotni zadevi, poleg sejmišča, Tomislava Gjerkeša ter še nekaj posameznikov, aktivno vključilo tudi Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje Pomurja.

Sicer pa je pomurskim vrtičkarjem v veliko pomoč bil permakulturni oblikovalec in načrtovalec z večletno prakso Tomislav Gjerkeš (Mikrokozmos) iz Ljutomera, ki je prisotnim predstavil permakulturo kot vedo o ustvarjanju podpornih sistemov za človeka. Njegova glavna usmeritev je namreč ekosistem, katerega vpenja v infrastrukturne, ekonomske in socialne mreže. Ob tem svetuje, načrtuje, udejanja..., pravzaprav se loti vsega povezanega s permakulturnim načrtovanjem. Gjerkeš je navzočim predstavil osnove permakulture in se uvodoma spomnil na Nobelovega nagrajenca Billa Mollisona ter predstavil njegove ideje in osnovne koncepte, ki jih je Avstralec skupaj z rojakom Davidom Holmgrenom razvil sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja. „V Sloveniji se je permakultura začela nekako s knjigo Uvod v permakulturo, ki je že ponatisnjena. Knjiga opisuje ideje in povezuje znanstvene vede, ki so nerazdružljive“, je povedal Gjerkeš, ki je navzočim predstavil tudi načela permakulture, nato pa dodal: „Sama permakultura je nastala v naravi. Bill Mollison je delal v naravi, v džungli, kjer je uspevalo vse brez dodatnega zalivanja in posebnega obdelovanja s stroji“.

Tomislav Gjerkeš, ki permakulturo označuje kot "back up sistem", je predstavil tudi področja delovanja te vede, ki zajemajo izdelavo ekosistema, gradnjo, energijo, ekonomijo in medčloveške odnose. V nadaljevanju pa se je spomnil na Masanobu Fukuoka, ki je živel 30 let na svojem posestvu, kjer je ročno obdeloval 5 hektarjev sadovnjaka in pol hektarja žitnega polja. Njegova zemlja je zaradi tega postajala vsako leto boljša. Takšno obliko obdelave pa so ohranili na tem območju še danes, je pojasnil Gjerkeš, ki omenil še Avstrijca Seppa Holzera, kateri je s tega področja izdal že dve knjigi. Gjerkeš je pojasnil njegov pristop sajenja dreves in pristop do škodljivcev, dodal pa je še, da se Holzer veliko ukvarja z živinorejo in žitaricami. Na radgonski delavnici pa je Gjerkeš posebno pozornost namenil trajni visoki gredici, ki daje veliko zdrave zelenjave in drugih pridelkov ter zahteva minimalno vzdrževanje. Vse skupaj je poleg Pomurskega sejmišča, podprla tudi švicarska fundacija za eko sisteme in naravno pridelavo, v okviru Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.

Ko so v predavalnici obdelali teoretične osnove, je Gjerkeš vrtičkarjem (prevladovale so ženske) predstavil prepletenost permakulturnega načrtovanja, s poudarkom na konkretnem modelu bodočega vrta, je sledila predstavitev sinergične gredice; ki je nikoli več ni potrebno prekopavati in gnojiti, pa tudi pletju se lahko v veliki meri izognemo. Ugledni predavatelj je prisotnim predstavil tudi: kateri principi delujejo v sinergični gredici in kako jo naredimo; Katere lokalne materiale lahko uporabimo za njeno izdelavo; Kakšna je optimalna zgradba in katera odstopanja dopušča; Nega sinergične gredice; Kako prepoloviti potrebe po zalivanju; Vpeljava rastlinskih in živalskih podpornih sistemov...

Tukaj si lahko ogledate slike.

 

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Od semena do krožnika!