V teh vročih in dopustniških dneh, ko je potrebno še več krvi, kot običajno je na akcijah Rdečega križa Slovenije dobrodošel vsak posamezni krvodajalec. In tako se je kar 79 krvodajalcev odzvalo vabilu Krajevne organizacije rdečega križa - KORK Turnišče, ki so darovali kri. Organizatorje še posebej veseli, da je med njimi bilo 13 udeležencev, ki so kri darovali prvič.
Od semena do krožnika!
S permakulturno delavnico so na Pomurskem sejmišču zagnali „biodinamični vrt“
Čeprav na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni trenutno ne poteka nobena sejemska prireditev to še zdaleč ne pomeni, da se tam nič ne dogaja.
Poleg raznih vzdrževalnih in obnovitvenih del na objektih ter pripravah na naslednja sejemska dogajanja, pa je te pomladne dni še posebej živahno na območju, kjer so različni vzorčni nasadi. In ker se bo slednjim pridružil tudi trajni vrt, na katerem bodo pridelovali zdrave domače vrtnine in drugo zelenjavo, je vodstvo Pomurskega sejma pripravilo posebno strokovno delavnico, katere se je udeležilo okrog 30 ljubiteljskih vrtičkarjev iz Gornje Radgone, Radencev in tudi iz drugih pomurskih krajev. Udeleženci delavnice, katero je vodil permakulturni oblikovalec Tomislav Gjerkeš, so najprej bili deležni teoretičnega predavanja, nato pa so vse to preizkusili v naravi, kjer so naredili lepo veliko gredico, kjer si bodo vrtičkarji sami pridelovali zelenjavo od semena do krožnika, in ne bodo več odvisni od velikih korporacij, kjer menda uporabljajo vse...
Kot nam je ob tem dogodku povedala vodja komerciale Pomurskega sejma Mateja Jaklič, so se v družbi odločili, da bo vzorčni biodinamični vrt posebna noviteta ob letošnjem visokem jubileju – 50. letnici mednarodnega kmetijsko – živilskega sejma Agra. Na vrt, ki bo vseskozi zasajen in posejan, bodo vabili tudi otroke iz šol in vrtcev na različne delavnice in izobraževanja. Letošnje pridelke na vrtu bodo udeleženci tokratne delavnice, po „Agri 2012“, lahko pobrali in odnesli ali pa jih skupaj zaužili, na kakšnem družabnem srečanju. „Dolgoročno pa bo naš vzorčni vrt tudi kraj, kjer se bodo Radgončanke in Radenčanke rekreirale in ga obdelovale. Dodala je, da se je v celotni zadevi, poleg sejmišča, Tomislava Gjerkeša ter še nekaj posameznikov, aktivno vključilo tudi Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje Pomurja.
Sicer pa je pomurskim vrtičkarjem v veliko pomoč bil permakulturni oblikovalec in načrtovalec z večletno prakso Tomislav Gjerkeš (Mikrokozmos) iz Ljutomera, ki je prisotnim predstavil permakulturo kot vedo o ustvarjanju podpornih sistemov za človeka. Njegova glavna usmeritev je namreč ekosistem, katerega vpenja v infrastrukturne, ekonomske in socialne mreže. Ob tem svetuje, načrtuje, udejanja..., pravzaprav se loti vsega povezanega s permakulturnim načrtovanjem. Gjerkeš je navzočim predstavil osnove permakulture in se uvodoma spomnil na Nobelovega nagrajenca Billa Mollisona ter predstavil njegove ideje in osnovne koncepte, ki jih je Avstralec skupaj z rojakom Davidom Holmgrenom razvil sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja. „V Sloveniji se je permakultura začela nekako s knjigo Uvod v permakulturo, ki je že ponatisnjena. Knjiga opisuje ideje in povezuje znanstvene vede, ki so nerazdružljive“, je povedal Gjerkeš, ki je navzočim predstavil tudi načela permakulture, nato pa dodal: „Sama permakultura je nastala v naravi. Bill Mollison je delal v naravi, v džungli, kjer je uspevalo vse brez dodatnega zalivanja in posebnega obdelovanja s stroji“.
Tomislav Gjerkeš, ki permakulturo označuje kot "back up sistem", je predstavil tudi področja delovanja te vede, ki zajemajo izdelavo ekosistema, gradnjo, energijo, ekonomijo in medčloveške odnose. V nadaljevanju pa se je spomnil na Masanobu Fukuoka, ki je živel 30 let na svojem posestvu, kjer je ročno obdeloval 5 hektarjev sadovnjaka in pol hektarja žitnega polja. Njegova zemlja je zaradi tega postajala vsako leto boljša. Takšno obliko obdelave pa so ohranili na tem območju še danes, je pojasnil Gjerkeš, ki omenil še Avstrijca Seppa Holzera, kateri je s tega področja izdal že dve knjigi. Gjerkeš je pojasnil njegov pristop sajenja dreves in pristop do škodljivcev, dodal pa je še, da se Holzer veliko ukvarja z živinorejo in žitaricami. Na radgonski delavnici pa je Gjerkeš posebno pozornost namenil trajni visoki gredici, ki daje veliko zdrave zelenjave in drugih pridelkov ter zahteva minimalno vzdrževanje. Vse skupaj je poleg Pomurskega sejmišča, podprla tudi švicarska fundacija za eko sisteme in naravno pridelavo, v okviru Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.
Ko so v predavalnici obdelali teoretične osnove, je Gjerkeš vrtičkarjem (prevladovale so ženske) predstavil prepletenost permakulturnega načrtovanja, s poudarkom na konkretnem modelu bodočega vrta, je sledila predstavitev sinergične gredice; ki je nikoli več ni potrebno prekopavati in gnojiti, pa tudi pletju se lahko v veliki meri izognemo. Ugledni predavatelj je prisotnim predstavil tudi: kateri principi delujejo v sinergični gredici in kako jo naredimo; Katere lokalne materiale lahko uporabimo za njeno izdelavo; Kakšna je optimalna zgradba in katera odstopanja dopušča; Nega sinergične gredice; Kako prepoloviti potrebe po zalivanju; Vpeljava rastlinskih in živalskih podpornih sistemov...
Tukaj si lahko ogledate slike.
