Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Od semena do krožnika!

 

S permakulturno delavnico so na Pomurskem sejmišču zagnali „biodinamični vrt“

Vrtičkarji v Gornji RadgoniČeprav na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni trenutno ne poteka nobena sejemska prireditev to še zdaleč ne pomeni, da se tam nič ne dogaja.

Poleg raznih vzdrževalnih in obnovitvenih del na objektih ter pripravah na naslednja sejemska dogajanja, pa je te pomladne dni še posebej živahno na območju, kjer so različni vzorčni nasadi. In ker se bo slednjim pridružil tudi trajni vrt, na katerem bodo pridelovali zdrave domače vrtnine in drugo zelenjavo, je vodstvo Pomurskega sejma pripravilo posebno strokovno delavnico, katere se je udeležilo okrog 30 ljubiteljskih vrtičkarjev iz Gornje Radgone, Radencev in tudi iz drugih pomurskih krajev. Udeleženci delavnice, katero je vodil permakulturni oblikovalec Tomislav Gjerkeš, so najprej bili deležni teoretičnega predavanja, nato pa so vse to preizkusili v naravi, kjer so naredili lepo veliko gredico, kjer si bodo vrtičkarji sami pridelovali zelenjavo od semena do krožnika, in ne bodo več odvisni od velikih korporacij, kjer menda uporabljajo vse...

Kot nam je ob tem dogodku povedala vodja komerciale Pomurskega sejma Mateja Jaklič, so se v družbi odločili, da bo vzorčni biodinamični vrt posebna noviteta ob letošnjem visokem jubileju – 50. letnici mednarodnega kmetijsko – živilskega sejma Agra. Na vrt, ki bo vseskozi zasajen in posejan, bodo vabili tudi otroke iz šol in vrtcev na različne delavnice in izobraževanja. Letošnje pridelke na vrtu bodo udeleženci tokratne delavnice, po „Agri 2012“, lahko pobrali in odnesli ali pa jih skupaj zaužili, na kakšnem družabnem srečanju. „Dolgoročno pa bo naš vzorčni vrt tudi kraj, kjer se bodo Radgončanke in Radenčanke rekreirale in ga obdelovale. Dodala je, da se je v celotni zadevi, poleg sejmišča, Tomislava Gjerkeša ter še nekaj posameznikov, aktivno vključilo tudi Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje Pomurja.

Sicer pa je pomurskim vrtičkarjem v veliko pomoč bil permakulturni oblikovalec in načrtovalec z večletno prakso Tomislav Gjerkeš (Mikrokozmos) iz Ljutomera, ki je prisotnim predstavil permakulturo kot vedo o ustvarjanju podpornih sistemov za človeka. Njegova glavna usmeritev je namreč ekosistem, katerega vpenja v infrastrukturne, ekonomske in socialne mreže. Ob tem svetuje, načrtuje, udejanja..., pravzaprav se loti vsega povezanega s permakulturnim načrtovanjem. Gjerkeš je navzočim predstavil osnove permakulture in se uvodoma spomnil na Nobelovega nagrajenca Billa Mollisona ter predstavil njegove ideje in osnovne koncepte, ki jih je Avstralec skupaj z rojakom Davidom Holmgrenom razvil sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja. „V Sloveniji se je permakultura začela nekako s knjigo Uvod v permakulturo, ki je že ponatisnjena. Knjiga opisuje ideje in povezuje znanstvene vede, ki so nerazdružljive“, je povedal Gjerkeš, ki je navzočim predstavil tudi načela permakulture, nato pa dodal: „Sama permakultura je nastala v naravi. Bill Mollison je delal v naravi, v džungli, kjer je uspevalo vse brez dodatnega zalivanja in posebnega obdelovanja s stroji“.

Tomislav Gjerkeš, ki permakulturo označuje kot "back up sistem", je predstavil tudi področja delovanja te vede, ki zajemajo izdelavo ekosistema, gradnjo, energijo, ekonomijo in medčloveške odnose. V nadaljevanju pa se je spomnil na Masanobu Fukuoka, ki je živel 30 let na svojem posestvu, kjer je ročno obdeloval 5 hektarjev sadovnjaka in pol hektarja žitnega polja. Njegova zemlja je zaradi tega postajala vsako leto boljša. Takšno obliko obdelave pa so ohranili na tem območju še danes, je pojasnil Gjerkeš, ki omenil še Avstrijca Seppa Holzera, kateri je s tega področja izdal že dve knjigi. Gjerkeš je pojasnil njegov pristop sajenja dreves in pristop do škodljivcev, dodal pa je še, da se Holzer veliko ukvarja z živinorejo in žitaricami. Na radgonski delavnici pa je Gjerkeš posebno pozornost namenil trajni visoki gredici, ki daje veliko zdrave zelenjave in drugih pridelkov ter zahteva minimalno vzdrževanje. Vse skupaj je poleg Pomurskega sejmišča, podprla tudi švicarska fundacija za eko sisteme in naravno pridelavo, v okviru Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.

Ko so v predavalnici obdelali teoretične osnove, je Gjerkeš vrtičkarjem (prevladovale so ženske) predstavil prepletenost permakulturnega načrtovanja, s poudarkom na konkretnem modelu bodočega vrta, je sledila predstavitev sinergične gredice; ki je nikoli več ni potrebno prekopavati in gnojiti, pa tudi pletju se lahko v veliki meri izognemo. Ugledni predavatelj je prisotnim predstavil tudi: kateri principi delujejo v sinergični gredici in kako jo naredimo; Katere lokalne materiale lahko uporabimo za njeno izdelavo; Kakšna je optimalna zgradba in katera odstopanja dopušča; Nega sinergične gredice; Kako prepoloviti potrebe po zalivanju; Vpeljava rastlinskih in živalskih podpornih sistemov...

Tukaj si lahko ogledate slike.

 

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Od semena do krožnika!