Maja 1969 in maja 2019 v isti cerkvi Čadram - Oplotnica

Zlata poroka CugmasV družbi kakšnih 50 svatov, predvsem svojih najdražjih in najbližjih, na čelu z otroki: Robertom, Boštjanom in Jasmino, njihovimi partnerji, ter petimi vnukinjami: Evo, Mašo, Ano, Ajo in Nežo, sta 50-letnico skupnega zakona, minulo soboto, obeležila Marjan in Sonja Cugmas iz Slovenskih Konjic. Slavnostni zlati obred s ponovno zaobljubo ter sveto mašo, v župnijski cerkvi sv. Janez Krstnik Čadram – Oplotnica, je opravil domači župnik Davorin Vreča (Davorin mimogrede izvira iz Gornje Radgone op.p.), prav tam kjer sta Marjan in Sonja pred petdesetimi leti in enim dnevom (24.5.1969), ko ju je do konca njunih dni povezal sedaj že pokojni duhovnik Alojz Lasbaher.

Marjan in Sonja Cugmas sta obeležila zlato obletnico skupnega življenja

Vseh devet ekip z zlato medaljo

Kihača VogričevciV prleškem Društvu za ohranitev jedi naših babic – Kihača, se zavedajo, da med ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih in bolj kot ne pozabljenih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tistega izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše, prežganke in podobne jedi, kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. Okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo nedeljo, v okviru krajevnega praznika v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo omenjeno domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan. Tokrat so prav vse nastopajoče ekipe kuhale različne jedi „na žlico", žal je šest od 15 prijavljenih ekip, zaradi slabega vremena, nastop odpovedalo. Kljub temu je bilo tekmovanje zanimivo, skuhane jedi pa odlične.

Zmagovalec tekmovanja v kuhanju jedi „na žlico

Na 23. bogračiadi le 15 ekip z veliko predvolilnega naboja - Jevškovi in Židanovi SD na 2. mestu

Bogračiada MSMinulo soboto, ko je na dvorišču hotela Diana v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, že triindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju, je bilo zraven, med lepim številom obiskovalcev in gostov, tudi kar nekaj znanih osebnosti. To niti ne preseneča ob dejstvu, da se bližajo volitve v Evropski parlament in številni kandidati so se želeli predstaviti prekmurskim in prleškim volivcem. Bograč sicer ima v Prekmurju prav posebno mesto, saj je zasidran v tamkajšnjo kulturno-zgodovinsko dediščino, zlasti kulinariko, in kuharske prireditve vedno znova privabljajo kuharje in pokuševalce.

Najboljši bograč so skuhale „Sončnice

Drugič so se srečali rodbini Holc – Kolarič in spet je bilo prijetno, veselo in razigrano

Rodbina Holc - KolaričDandanes, ko vsi nekam hitimo, in nimam časa niti za najbližje, da ne govorimo o prijateljih, znancih in sosedih, je vsako srečanje med ljudmi lepo doživetje. Že v sami slovenski besedi »srečanje« se skriva besedica sreča. Da je temu tako, smo se lahko prepričali, ko smo obiskali udeležence 2. srečanja rodbine Holc iz Stare Gore pri Sv. Juriju ob Ščavnici in rodbine Kolarič z Noričkega Vrha pri Gornji Radgoni. Osrednji del dogodka je potekal na Stari Gori, začelo pa se je z zbiranjem na Negovskem gradu. Tam sta udeležence sprejela letošnja organizatorja Nada in Vincenc Holc iz Maribora. Skupaj z zaposlenimi sta na grajski zelenici pripravila mize in stole za sprejem gostov in prvo dobrodošlico. Po kratki pogostitvi s sladkimi dobrotami, ki so jih spekle posamezne udeleženke, se jih je večina podala v župnijsko cerkev Marijinega rojstva v Negovi k sveti maši. Ob duhovniku dr. Antonu Ožingerju jo je daroval župnik župnije Sv. Jurij ob Ščavnici Boštjan Ošlaj.

Holčevi z gore in Kolaričevi z vrha

Srečalo se je 70 pripadnikov rodbine Steyer z Apaškega polja

Srečanje SteyerVinogradniško posestvo Steyer ali Hišo dišečih tramincev iz Plitvice pri Gornji Radgoni je v preteklosti, predvsem zaradi vrhunskih vin in odlične kulinarike, obiskalo veliko, na stotine in tisoče zlasti ljubiteljev vrhunske kapljice, ne le iz Slovenije, temveč praktično z vseh celin, a gotovo nikoli pred minulo soboto, na čudovitem posestvu, hkrati ni bilo toliko pripadnikov rodbine Steyer. V organizaciji treh sorodnikov, gostitelja Danila Steyerja, apaškega župana, dr. Andreja Steyerja in Ericha Steyerja iz sosednje Avstrije, jih je namreč na 3. bienalno srečanje prišlo okoli 70, od blizu in daleč, največ iz Apaške doline, pa tudi iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga. Med njimi je bila najstarejša Otilija (Steyer) Gungl, rojena 13.12.1928 in najmlajša Ana Stejer, rojena, 9.6.2016.

Steyerji živijo na vseh koncih sveta

Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Škof Erniša blagoslovil vino in viteze!

 

V Puconcih in Moravskih Toplicah je potekala XVII. viteška svečanost

Vinski vitezi v PomurjuDober teden dni pred prvomajskim praznovanjem je Evropski red vitezov vina Konzulat za Slovenijo - Viteško omizje Pomurja, pripravilo XVII. viteško svečanost Omizja Pomurje.

Na svečanosti, katere se je udeležilo skoraj 50 vitezov, vitezinj ter njihovih partnerjev in drugih gostov, so v Puconcih in Moravskih Toplicah izpeljali zanimiv spored, prijetno srečanje častilcev vina pa se je zaključilo v restavraciji prestižnega petzvezdičnega hotela Livada Prestige v Moravskih Toplicah. Vse skupaj se je že pred tem začelo v Puconcih, kjer jim je direktor CERO Puconci Franc Cipot, tudi sam vinski vitez, predstavil osrednji pomurski Center za ravnanje z odpadki. Osrednje dogajanje svečanosti se je tokrat odvijalo v Evangeličanski cerkvi „Dobrega pastirja Jezusa“ v Moravskih Toplicah, kjer je vse skupaj povezovala nekdanja Slovenska vinska kraljica Tjaša (Koroša) Kos, in kjer je evangeličanski škof, mag. Geza Erniša, ki je mimogrede tudi član omenjenega viteškega reda, blagoslovi vino letnik 2011, viteze in vse ostale prisotne.

Vse prisotne sta pozdravila tudi vodja viteškega omizja za Pomurje Ignac Rajh ter župan občine Moravske Toplice Alojz Glavač. Za kulturni program vsem vitezom sta poskrbela bratec in sestrica Jernej in Mojca, ki se zanimivo pišeta kar Vitez. Po končanem uradnem delu srečanja, kjer so vsi nazdravili z blagoslovljenim laškim rizlingom, so se vsi prisotni v povorki sprehodili do bližnjega hotela Livada Prestige, kjer je v svečanem in prijetnem vzdušju potekala viteška večerja ob kakovostnih vinih 2011 iz Pomurja. In prav tam smo med drugim slišali zanimive misli grškega preroka Siraha o pitju vina: Poživljajoče je vino za človeka, če ga zmerni pije. Kakšno življenje ima tisti, ki pogreša vino? Tudi to je bilo ljudem ustvarjeno v veselje. Radost srca in veselje je vino, če se v pravem času zmerno pije. Glavobol, grenkost in sramoto pripravi vino, ki se pije v prepiru in jezi. Pri pojedini z vinom ne očitaj svojemu bližnjemu in ga ne preziraj v svojem veselju. Ne govori mu sramotilne besede in ne pritiskaj ga s trditvijo...

Ob tem smo zlasti od enega najstarejših udov viteškega reda, dr. Alojza Slaviča iz Radencev, ter tudi Andreja Šajnoviča iz Bakovcev, Mitje Kosa iz Ključarovcev..., slišali veliko zanimivega o Evropskem redu vitezov vina, Konzulatu za Slovenijo, Viteškem omizju Pomurje ipd. Tako je leta 1984 bil v Železnem na Gradiščanskem ustanovljen Gradiščansko/panonski red vitezov vina. Razglašen je bil kot pravni naslednik dveh srednjeveških viteških redov sv. Jurija. Prvega je ustanovil vojvoda Otto Veseli leta 1333, drugega pa cesar Fridrich III. leta 1468. Teče torej tako imenovano tretje obdobje viteškega reda sv. Jurija. Na čelu reda je senat, ki mu predsedujeta dva senatna konzula. Praviloma so v redu vsi enakopravni, različne so le obveznosti in dolžnosti. Zato obstajajo redovne stopnje, in sicer: hospes (gost omizja), conziliarius de vino oz. dama de vino (vinski svetnik), judex de vino (vinski sodnik), eques de vino (vinski vitez), eques ornatus (zadnja, najvišja stopnja). Redovni stopnji primerne so tudi insignije. Napredovanja na predlog posameznega člana potrjuje svet konzulata. V Evropi je trenutno v 22 državah preko 30 konzulatov z več kot 4500 pripadniki reda. Vsak konzulat živi svoje lastno redovno življenje.

Poslanstvo viteškega reda je čaščenje vina, promoviranje vina ter zavzemanje za mir, njegovo prvo geslo pa: Dvignimo kozarce, položimo orožje. Meč, ki se uporablja pri različnih ceremonijalih je le simbol viteškega stanu, sicer je pa to meč miru. Ena temeljnih vrednot reda je viteško prijateljstvo. Pripadnik reda mora biti tudi v zasebnem življenju vzor drugim. Pomembno je tudi drugo geslo reda: Šele, ko premagaš zavist, postaneš pravi viteški človek. V red se ne da prijaviti, ampak velja princip povabila. Za seznanitev z njegovim delovanjem, poslanstvom in običaji obstaja pripravništvo, ki ob pomoči predlagatelja traja eno leto. Sledi akreditacija, nadaljnja napredovanja oz. intronizacije pa so odvisne predvsem od aktivnosti posameznega pripadnika. V povprečju se v višje redovne stopnje napreduje v 4-6 letih, velja pa pravilo ''numerus clausus''. Iz reda pripadnik ne more izstopiti, lahko je le pozabljen. Viteški pozdrav temelji na dotiku levega senca, desnega senca in čela.

Konzulat za Slovenijo je bil ustanovljen 26.9.1991, neposredno po osamosvojitvi Slovenije in je med prvimi priznal njeno suverenost. Šteje 190-200 pripadnikov oz. udov. Na čelu je Svet konzulata, ki mu predsedujeta konzul in prokonzul. Sestavlja ga šest viteških omizij, ki so postavljena po teritorialnem principu. Viteško omizje Pomurja šteje 44 pripadnikov, med katerimi jih je redovno stopnjo vinskega viteza doseglo sedem. Omizje ima svoje vodstvo, na čelu katerega sta vodja omizja in maršal omizja. Evropski red vitezov vina je neodvisen od religij, politike, gospodarstva in stanovskih interesov, temelji pa na krščanskih vrednotah, ki so tudi evropske vrednote. Zavzema se tudi za: vinsko kulturo in čaščenje ter popularizacijo žlahtnega vina, znanstveno in raziskovalno delo z vinom, resnico, dobroto in lepoto; za izboljšanje kvalitete življenja z vinom; za pravo plemenitost duha, ki ga odlikuje prostovoljno, častno, splošno koristno in neprofitno delo; socialne, dobrodelne, kulturno znanstvene dejavnosti in pobude človekovo dostojanstvo; mir, ker je največje bogastvo vina prav zagotavljanje blagostanja in miru.

 

KRATKA OPREDELITEV VITEZOV

Vinski vitezi se neodvisno od religij, politike, gospodarstva in stanovskih interesov zavzemajo:

Za vinsko kulturo in čaščenje ter popularizacijo žlahtnega vina; Za znanstveno in raziskovalno delo z vinom; Za resnično, dobro in lepo in za izboljšanje kvalitete življenja z vinom; Za krščanske vrednote, ker so zasidrane v vinskem viteškem redu; Za pravo plemenitost duha, ki ga odlikuje prostovoljno, častno, splošno koristno in neprofitno delo; Za socialne, dobrodelne, kulturne ter znanstvene dejavnosti in pobude; Za izpolnjevanje visokih zgodovinskih, družbenih in kulturnih zahtev, ker je vinski viteški red zakoreninjen v srednjeveški viteški tradiciji, reda sv. Jurija iz leta 1333 in 1468; Za negovanje visokih vrednot, duhovne odličnosti in plemenitega viteškega prijateljstva; Za človekovo dostojanstvo in za evropske vrednote; Za evropsko identiteto in naravno evropsko pripadnost; Za mir, ker je bogastvo vina zagotovilo blagostanja in miru.

Enakopravni viteški zapriseženci, hospesi, svetniki, sodniki in vitezi s svojo opredelitvijo za vinsko viteštvo in s svojimi konkretnimi prispevki in dejavnostjo na osebnem in poklicnem področju služijo uresničevanju plemenitih redovnih ciljev.

IN HONOREM DEI et IN HONOREM VINI!

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Škof Erniša blagoslovil vino in viteze!