Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Škof Erniša blagoslovil vino in viteze!

 

V Puconcih in Moravskih Toplicah je potekala XVII. viteška svečanost

Vinski vitezi v PomurjuDober teden dni pred prvomajskim praznovanjem je Evropski red vitezov vina Konzulat za Slovenijo - Viteško omizje Pomurja, pripravilo XVII. viteško svečanost Omizja Pomurje.

Na svečanosti, katere se je udeležilo skoraj 50 vitezov, vitezinj ter njihovih partnerjev in drugih gostov, so v Puconcih in Moravskih Toplicah izpeljali zanimiv spored, prijetno srečanje častilcev vina pa se je zaključilo v restavraciji prestižnega petzvezdičnega hotela Livada Prestige v Moravskih Toplicah. Vse skupaj se je že pred tem začelo v Puconcih, kjer jim je direktor CERO Puconci Franc Cipot, tudi sam vinski vitez, predstavil osrednji pomurski Center za ravnanje z odpadki. Osrednje dogajanje svečanosti se je tokrat odvijalo v Evangeličanski cerkvi „Dobrega pastirja Jezusa“ v Moravskih Toplicah, kjer je vse skupaj povezovala nekdanja Slovenska vinska kraljica Tjaša (Koroša) Kos, in kjer je evangeličanski škof, mag. Geza Erniša, ki je mimogrede tudi član omenjenega viteškega reda, blagoslovi vino letnik 2011, viteze in vse ostale prisotne.

Vse prisotne sta pozdravila tudi vodja viteškega omizja za Pomurje Ignac Rajh ter župan občine Moravske Toplice Alojz Glavač. Za kulturni program vsem vitezom sta poskrbela bratec in sestrica Jernej in Mojca, ki se zanimivo pišeta kar Vitez. Po končanem uradnem delu srečanja, kjer so vsi nazdravili z blagoslovljenim laškim rizlingom, so se vsi prisotni v povorki sprehodili do bližnjega hotela Livada Prestige, kjer je v svečanem in prijetnem vzdušju potekala viteška večerja ob kakovostnih vinih 2011 iz Pomurja. In prav tam smo med drugim slišali zanimive misli grškega preroka Siraha o pitju vina: Poživljajoče je vino za človeka, če ga zmerni pije. Kakšno življenje ima tisti, ki pogreša vino? Tudi to je bilo ljudem ustvarjeno v veselje. Radost srca in veselje je vino, če se v pravem času zmerno pije. Glavobol, grenkost in sramoto pripravi vino, ki se pije v prepiru in jezi. Pri pojedini z vinom ne očitaj svojemu bližnjemu in ga ne preziraj v svojem veselju. Ne govori mu sramotilne besede in ne pritiskaj ga s trditvijo...

Ob tem smo zlasti od enega najstarejših udov viteškega reda, dr. Alojza Slaviča iz Radencev, ter tudi Andreja Šajnoviča iz Bakovcev, Mitje Kosa iz Ključarovcev..., slišali veliko zanimivega o Evropskem redu vitezov vina, Konzulatu za Slovenijo, Viteškem omizju Pomurje ipd. Tako je leta 1984 bil v Železnem na Gradiščanskem ustanovljen Gradiščansko/panonski red vitezov vina. Razglašen je bil kot pravni naslednik dveh srednjeveških viteških redov sv. Jurija. Prvega je ustanovil vojvoda Otto Veseli leta 1333, drugega pa cesar Fridrich III. leta 1468. Teče torej tako imenovano tretje obdobje viteškega reda sv. Jurija. Na čelu reda je senat, ki mu predsedujeta dva senatna konzula. Praviloma so v redu vsi enakopravni, različne so le obveznosti in dolžnosti. Zato obstajajo redovne stopnje, in sicer: hospes (gost omizja), conziliarius de vino oz. dama de vino (vinski svetnik), judex de vino (vinski sodnik), eques de vino (vinski vitez), eques ornatus (zadnja, najvišja stopnja). Redovni stopnji primerne so tudi insignije. Napredovanja na predlog posameznega člana potrjuje svet konzulata. V Evropi je trenutno v 22 državah preko 30 konzulatov z več kot 4500 pripadniki reda. Vsak konzulat živi svoje lastno redovno življenje.

Poslanstvo viteškega reda je čaščenje vina, promoviranje vina ter zavzemanje za mir, njegovo prvo geslo pa: Dvignimo kozarce, položimo orožje. Meč, ki se uporablja pri različnih ceremonijalih je le simbol viteškega stanu, sicer je pa to meč miru. Ena temeljnih vrednot reda je viteško prijateljstvo. Pripadnik reda mora biti tudi v zasebnem življenju vzor drugim. Pomembno je tudi drugo geslo reda: Šele, ko premagaš zavist, postaneš pravi viteški človek. V red se ne da prijaviti, ampak velja princip povabila. Za seznanitev z njegovim delovanjem, poslanstvom in običaji obstaja pripravništvo, ki ob pomoči predlagatelja traja eno leto. Sledi akreditacija, nadaljnja napredovanja oz. intronizacije pa so odvisne predvsem od aktivnosti posameznega pripadnika. V povprečju se v višje redovne stopnje napreduje v 4-6 letih, velja pa pravilo ''numerus clausus''. Iz reda pripadnik ne more izstopiti, lahko je le pozabljen. Viteški pozdrav temelji na dotiku levega senca, desnega senca in čela.

Konzulat za Slovenijo je bil ustanovljen 26.9.1991, neposredno po osamosvojitvi Slovenije in je med prvimi priznal njeno suverenost. Šteje 190-200 pripadnikov oz. udov. Na čelu je Svet konzulata, ki mu predsedujeta konzul in prokonzul. Sestavlja ga šest viteških omizij, ki so postavljena po teritorialnem principu. Viteško omizje Pomurja šteje 44 pripadnikov, med katerimi jih je redovno stopnjo vinskega viteza doseglo sedem. Omizje ima svoje vodstvo, na čelu katerega sta vodja omizja in maršal omizja. Evropski red vitezov vina je neodvisen od religij, politike, gospodarstva in stanovskih interesov, temelji pa na krščanskih vrednotah, ki so tudi evropske vrednote. Zavzema se tudi za: vinsko kulturo in čaščenje ter popularizacijo žlahtnega vina, znanstveno in raziskovalno delo z vinom, resnico, dobroto in lepoto; za izboljšanje kvalitete življenja z vinom; za pravo plemenitost duha, ki ga odlikuje prostovoljno, častno, splošno koristno in neprofitno delo; socialne, dobrodelne, kulturno znanstvene dejavnosti in pobude človekovo dostojanstvo; mir, ker je največje bogastvo vina prav zagotavljanje blagostanja in miru.

 

KRATKA OPREDELITEV VITEZOV

Vinski vitezi se neodvisno od religij, politike, gospodarstva in stanovskih interesov zavzemajo:

Za vinsko kulturo in čaščenje ter popularizacijo žlahtnega vina; Za znanstveno in raziskovalno delo z vinom; Za resnično, dobro in lepo in za izboljšanje kvalitete življenja z vinom; Za krščanske vrednote, ker so zasidrane v vinskem viteškem redu; Za pravo plemenitost duha, ki ga odlikuje prostovoljno, častno, splošno koristno in neprofitno delo; Za socialne, dobrodelne, kulturne ter znanstvene dejavnosti in pobude; Za izpolnjevanje visokih zgodovinskih, družbenih in kulturnih zahtev, ker je vinski viteški red zakoreninjen v srednjeveški viteški tradiciji, reda sv. Jurija iz leta 1333 in 1468; Za negovanje visokih vrednot, duhovne odličnosti in plemenitega viteškega prijateljstva; Za človekovo dostojanstvo in za evropske vrednote; Za evropsko identiteto in naravno evropsko pripadnost; Za mir, ker je bogastvo vina zagotovilo blagostanja in miru.

Enakopravni viteški zapriseženci, hospesi, svetniki, sodniki in vitezi s svojo opredelitvijo za vinsko viteštvo in s svojimi konkretnimi prispevki in dejavnostjo na osebnem in poklicnem področju služijo uresničevanju plemenitih redovnih ciljev.

IN HONOREM DEI et IN HONOREM VINI!

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Škof Erniša blagoslovil vino in viteze!