Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Na 4. vaških igrah v Lutvercih je kar 41 dekletov in fantov streljajo s fračo

Vaške igre LutverciKrajevno vaški odbor Lutverci (Apaška dolina), ki ga vodi predsednik Viktor Sterniša, je konec minulega tedna, na domačem nogometnem igrišču v Lutvercih, pripravil 4. šaljive vaške igre ter streljanje s fračo, na katerih so v šestih zabavnih nalogah tekmovale štiri ekipe. Organizatorji so jih pričakovali nekoliko več, a tudi tako je bilo sila veselo in zabavno. Na igrah, ki so poleg nastopajočih, pritegnile veliko obiskovalcev iz Lutvercev in sosednjih vasi, so nastopili: PGD Lutverci (Jolanda Čerin, Tina Rojc, Patricija Flisar, Jana Kardinar, Tomas Slekovec, Danijel Kotnik, Niko Mulec), PGD Sveta Ana (Nejc Zorec, Matjaž Urošević, Domen Grajfoner, Sašo Zemljič, Valentina Konrad, Nataša Vodan), ekipa Kmetije 2017 (Sabina Mlakar, Maja Alič, Katja Poljanšek, Tomaž Begovič, Monika Košenina, Jan Klobasa, Mitja Roban) in "Dobrovoljčki" (Doris Sterniša, Jože Sterniša, Dani Sterniša, Anže Žnuderl, Milica Hozjan, Matjaž Soklič, Dejan Jaušovec, Doroteja Belna), katere člani prihajajo iz Prlekije. Posebni magnet za obiskovalce, zlasti tiste mlajše, so bili člani ekipe šova „Kmetija 2017", med katerimi je bil tudi domačin iz Gornje Radgone Jan Klobasa.

PGD Sveta Ana pred ekipo šova „Kmetija 2017

Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Škof Erniša blagoslovil vino in viteze!

 

V Puconcih in Moravskih Toplicah je potekala XVII. viteška svečanost

Vinski vitezi v PomurjuDober teden dni pred prvomajskim praznovanjem je Evropski red vitezov vina Konzulat za Slovenijo - Viteško omizje Pomurja, pripravilo XVII. viteško svečanost Omizja Pomurje.

Na svečanosti, katere se je udeležilo skoraj 50 vitezov, vitezinj ter njihovih partnerjev in drugih gostov, so v Puconcih in Moravskih Toplicah izpeljali zanimiv spored, prijetno srečanje častilcev vina pa se je zaključilo v restavraciji prestižnega petzvezdičnega hotela Livada Prestige v Moravskih Toplicah. Vse skupaj se je že pred tem začelo v Puconcih, kjer jim je direktor CERO Puconci Franc Cipot, tudi sam vinski vitez, predstavil osrednji pomurski Center za ravnanje z odpadki. Osrednje dogajanje svečanosti se je tokrat odvijalo v Evangeličanski cerkvi „Dobrega pastirja Jezusa“ v Moravskih Toplicah, kjer je vse skupaj povezovala nekdanja Slovenska vinska kraljica Tjaša (Koroša) Kos, in kjer je evangeličanski škof, mag. Geza Erniša, ki je mimogrede tudi član omenjenega viteškega reda, blagoslovi vino letnik 2011, viteze in vse ostale prisotne.

Vse prisotne sta pozdravila tudi vodja viteškega omizja za Pomurje Ignac Rajh ter župan občine Moravske Toplice Alojz Glavač. Za kulturni program vsem vitezom sta poskrbela bratec in sestrica Jernej in Mojca, ki se zanimivo pišeta kar Vitez. Po končanem uradnem delu srečanja, kjer so vsi nazdravili z blagoslovljenim laškim rizlingom, so se vsi prisotni v povorki sprehodili do bližnjega hotela Livada Prestige, kjer je v svečanem in prijetnem vzdušju potekala viteška večerja ob kakovostnih vinih 2011 iz Pomurja. In prav tam smo med drugim slišali zanimive misli grškega preroka Siraha o pitju vina: Poživljajoče je vino za človeka, če ga zmerni pije. Kakšno življenje ima tisti, ki pogreša vino? Tudi to je bilo ljudem ustvarjeno v veselje. Radost srca in veselje je vino, če se v pravem času zmerno pije. Glavobol, grenkost in sramoto pripravi vino, ki se pije v prepiru in jezi. Pri pojedini z vinom ne očitaj svojemu bližnjemu in ga ne preziraj v svojem veselju. Ne govori mu sramotilne besede in ne pritiskaj ga s trditvijo...

Ob tem smo zlasti od enega najstarejših udov viteškega reda, dr. Alojza Slaviča iz Radencev, ter tudi Andreja Šajnoviča iz Bakovcev, Mitje Kosa iz Ključarovcev..., slišali veliko zanimivega o Evropskem redu vitezov vina, Konzulatu za Slovenijo, Viteškem omizju Pomurje ipd. Tako je leta 1984 bil v Železnem na Gradiščanskem ustanovljen Gradiščansko/panonski red vitezov vina. Razglašen je bil kot pravni naslednik dveh srednjeveških viteških redov sv. Jurija. Prvega je ustanovil vojvoda Otto Veseli leta 1333, drugega pa cesar Fridrich III. leta 1468. Teče torej tako imenovano tretje obdobje viteškega reda sv. Jurija. Na čelu reda je senat, ki mu predsedujeta dva senatna konzula. Praviloma so v redu vsi enakopravni, različne so le obveznosti in dolžnosti. Zato obstajajo redovne stopnje, in sicer: hospes (gost omizja), conziliarius de vino oz. dama de vino (vinski svetnik), judex de vino (vinski sodnik), eques de vino (vinski vitez), eques ornatus (zadnja, najvišja stopnja). Redovni stopnji primerne so tudi insignije. Napredovanja na predlog posameznega člana potrjuje svet konzulata. V Evropi je trenutno v 22 državah preko 30 konzulatov z več kot 4500 pripadniki reda. Vsak konzulat živi svoje lastno redovno življenje.

Poslanstvo viteškega reda je čaščenje vina, promoviranje vina ter zavzemanje za mir, njegovo prvo geslo pa: Dvignimo kozarce, položimo orožje. Meč, ki se uporablja pri različnih ceremonijalih je le simbol viteškega stanu, sicer je pa to meč miru. Ena temeljnih vrednot reda je viteško prijateljstvo. Pripadnik reda mora biti tudi v zasebnem življenju vzor drugim. Pomembno je tudi drugo geslo reda: Šele, ko premagaš zavist, postaneš pravi viteški človek. V red se ne da prijaviti, ampak velja princip povabila. Za seznanitev z njegovim delovanjem, poslanstvom in običaji obstaja pripravništvo, ki ob pomoči predlagatelja traja eno leto. Sledi akreditacija, nadaljnja napredovanja oz. intronizacije pa so odvisne predvsem od aktivnosti posameznega pripadnika. V povprečju se v višje redovne stopnje napreduje v 4-6 letih, velja pa pravilo ''numerus clausus''. Iz reda pripadnik ne more izstopiti, lahko je le pozabljen. Viteški pozdrav temelji na dotiku levega senca, desnega senca in čela.

Konzulat za Slovenijo je bil ustanovljen 26.9.1991, neposredno po osamosvojitvi Slovenije in je med prvimi priznal njeno suverenost. Šteje 190-200 pripadnikov oz. udov. Na čelu je Svet konzulata, ki mu predsedujeta konzul in prokonzul. Sestavlja ga šest viteških omizij, ki so postavljena po teritorialnem principu. Viteško omizje Pomurja šteje 44 pripadnikov, med katerimi jih je redovno stopnjo vinskega viteza doseglo sedem. Omizje ima svoje vodstvo, na čelu katerega sta vodja omizja in maršal omizja. Evropski red vitezov vina je neodvisen od religij, politike, gospodarstva in stanovskih interesov, temelji pa na krščanskih vrednotah, ki so tudi evropske vrednote. Zavzema se tudi za: vinsko kulturo in čaščenje ter popularizacijo žlahtnega vina, znanstveno in raziskovalno delo z vinom, resnico, dobroto in lepoto; za izboljšanje kvalitete življenja z vinom; za pravo plemenitost duha, ki ga odlikuje prostovoljno, častno, splošno koristno in neprofitno delo; socialne, dobrodelne, kulturno znanstvene dejavnosti in pobude človekovo dostojanstvo; mir, ker je največje bogastvo vina prav zagotavljanje blagostanja in miru.

 

KRATKA OPREDELITEV VITEZOV

Vinski vitezi se neodvisno od religij, politike, gospodarstva in stanovskih interesov zavzemajo:

Za vinsko kulturo in čaščenje ter popularizacijo žlahtnega vina; Za znanstveno in raziskovalno delo z vinom; Za resnično, dobro in lepo in za izboljšanje kvalitete življenja z vinom; Za krščanske vrednote, ker so zasidrane v vinskem viteškem redu; Za pravo plemenitost duha, ki ga odlikuje prostovoljno, častno, splošno koristno in neprofitno delo; Za socialne, dobrodelne, kulturne ter znanstvene dejavnosti in pobude; Za izpolnjevanje visokih zgodovinskih, družbenih in kulturnih zahtev, ker je vinski viteški red zakoreninjen v srednjeveški viteški tradiciji, reda sv. Jurija iz leta 1333 in 1468; Za negovanje visokih vrednot, duhovne odličnosti in plemenitega viteškega prijateljstva; Za človekovo dostojanstvo in za evropske vrednote; Za evropsko identiteto in naravno evropsko pripadnost; Za mir, ker je bogastvo vina zagotovilo blagostanja in miru.

Enakopravni viteški zapriseženci, hospesi, svetniki, sodniki in vitezi s svojo opredelitvijo za vinsko viteštvo in s svojimi konkretnimi prispevki in dejavnostjo na osebnem in poklicnem področju služijo uresničevanju plemenitih redovnih ciljev.

IN HONOREM DEI et IN HONOREM VINI!

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Škof Erniša blagoslovil vino in viteze!