MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

Tudi sveta maša za stanovalce domov za starejše iz občine Sv. Jurij ob Ščavnici

StarejšiNa Stari Gori je potekalo zanimivo in prisrčno srečanje občanov občine Sv. Jurij ob Ščavnici, ki bivajo v Domu starejših v Gornji Radgoni in Domu Lukavci in ga je ob pomoči Občinske organizacije RK in Društva podeželskih žena občine Sv. Jurij ob Ščavnici, pripravila domača občina. Drugo srečanje se je pričelo z obiskom sv. maše v cerkvi Sv. Duha na Stari Gori, ki jo je daroval duhovni pomočnik župnije Sv. Jurij ob Ščavnici, Mirko Rakovec. Pred pričetkom maše je stanovalce in njihove spremljevalce pozdravil župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Miroslav Petrovič, ki je povedal, kako je namen srečanja, da jih vsako leto vsaj enkrat povabijo v občino, od koder jih je pot zanesla v domove za starejše.

Župan sprejel občane, ki živijo v domovih

Gasilci pred gostinci in upokojenci!

Kisla juha RadenciPodobo kot že v več kot dveh desetletjih, so tudi letos, v okviru praznovanja 24. radenskega občinskega praznika, pripravili številne takšne in drugačne dogodke in prireditve. Seveda ni šlo niti brez kuharskega tekmovanja, saj so pripravili tudi 21. tradicionalno tekmovanje v kuhanju kisle štajerske juhe (žüpe) v kotličku na prostem. Letošnje tekmovanje, ki ga je organiziralo TD Radenci, pod vodstvom predsednice Karmen Kavčič Žibret, je bilo na lepi lokaciji pod še nekaj preživelih stoletnih dreves radenskega parka. V okviru prireditve se je sicer odvijalo marsikaj zanimivega, zlasti za otroke, kjer je potekal tridnevni festival „Mačje mesto", tako da je na stotine obiskovalcev prišlo na svoje. Na samem tekmovanju, ki ga je v svojem duhovitem slogu povezoval domači humorist Emil Šmid, je nastopilo 12 ekip, katere so sestavljali glavni kuhar (ica) in pomočnik ter še kdo (predstavniki turizma, društev in sploh javnega življenja občine in regije ter tudi znani gostje). Bilo je resda zelo vroče, a težav vseeno ni bilo, saj so suha drva s kurišč ogrevala (in kadila) še bolj kot sonce, ki se je težko prebijalo skozi krošnje dreves.

Kislo štajersko župo so kuhali pod stoletnimi drevesi radenskega parka

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Košnja NegovaKakor pravi slovenska ljudska pesem: »Ko se dela svit grejo fantje kosit«, so tudi »fantje« in eno »dekle«, na grajskem hribu v Negovi »šli kosit«. Letošnje košnjo, ki jo že več kot 10 let pripravlja Turistično društvo Negova-Spodnji Ivanjci, se je udeležilo 14 koscev, med njimi je bila tudi ženska. Kakor je bila v preteklosti navada, je tudi tokrat gospodar, tega je poosebljal Alojz Firbas, koscem najprej ponudil »štanperl žganice«, ki je dala koscem energijo in zagon. In že so kosci nabrusili kose, ter se v redu, kot nekoč, podali na košnjo strmega brega, na katerem so odcvetele in dozorele narcise.

Grajsko pobočje v Negovi pokosili

Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Neprecenljiva je pomoč prostovoljnih gasilcev

 

V Sloveniji je ob 600 poklicnih gasilcih še več kot 133.000 prostovoljnih, ki delujejo v 1.500 gasilskih društvih

GasilciVedno, ko se zgodi kakšna nesreča, od požarov, prometnih nesreč, plazenja, poplav in potresov, pa vse do izgube ključev stanovanja, pobega mačke na drevo..., se najprej spomnimo gasilcev, torej pogumnih ljudi, ki so vedno pripravljeni pomagati. In teh je na srečo v Sloveniji kar veliko, glede na dobro delo z mladimi in njihovi interes za gasilstvo pa tudi skrbi za prihodnost ni. Prav v teh pomladnih in poletnih mesecih pa o gasilcih slišimo še več kot običajno, saj mnoga društva praznujejo, bodisi visoke in okrogle jubileje, bodisi razvitje prapora, ali pa kar tako pripravlja „gasilsko veselico“ na kateri skušajo zbrati nekaj sredstev za svoje delovanje. Lokalne skupnosti namreč v svojih proračunih, marsikje ne premore dovolj denarja za gasilce in se slednji morajo znajti sami.

Prav v tem pomladnem dnevu nekateri gasilci obeležujejo tudi svetovni dan gasilcev, ene najbolj množičnih in najbolj organiziranih organizacij in združenj sploh. Ne smemo namreč prezreti, da je v Sloveniji poleg približno 600 poklicnih gasilcih v 13 enotah, še več kot 133.000 prostovoljnih, ki so združeni v 1.500 društvih in več kot 150 zvezah. Njihova pomoč je neprecenljiva in dragocena ne le ob požarih, ampak tudi ob vrstah drugih nesrečah. Gasilci pomagajo ob prometnih nesrečah, nezgodah v delovnih okoljih, na domovih in tudi ob naravnih katastrofah. V preteklosti se je sicer omenjalo več datumov, ko naj bi obeleževali dan gasilcev, med njimi je tudi 8. junij. Kot je dejal predsednik Gasilske zveze Slovenije Anton Koren, je dan gasilcev za prostovoljne gasilce dan, s katerim skušajo okolje, v katerem živijo, še dodatno opozoriti na svoje poslanstvo in pomen svojega dela.

Koren tudi opozarja, kako je razveseljivo, da se tudi v današnjem času število gasilcev povečuje. Po njegovih besedah GZS kot krovna organizacija danes združuje več kot 133.000 prostovoljcev, kar je izredno veliko.“Smo povsod po Sloveniji in to samo po sebi predstavlja veliko moč“, poudarja Koren in opozarja na prednost, ki jo pomeni bližina njihovega delovanja.

Danes je sicer s požari povezana le še tretjina vseh njihovih intervencij. Razvoj tehnologije in način življenja sta prinesla potrebo po njihovem posredovanju v primeru t. i. nesreč tehnične narave, nesreč v prometu in delovnih okoljih. V zadnjem času pa je bilo njihovo posredovanje še kako potrebno tudi ob naravnih nesrečah, kot so poplave in druge katastrofe. Kot je še poudaril Koren, prostovoljni in poklicni gasilci dobro sodelujejo in velikokrat združijo moči. V zvezi so zadovoljni tudi z odnosom države. Poleg materialne podpore pa jim veliko pomeni tudi moralna, ki pomeni priznanje njihovemu delu.

Poklicnih gasilcev je v 13 poklicnih enotah okrog 600, še 500 pa jih je v industrijskih enotah. Največja poklicana enota, ki ima okrog 150 gasilcev, je ljubljanska gasilska brigada, katere poveljnik je Tomaž Kučič. Slednji imajo letno do 2000 intervencij. V 35 do 40 odstotkih so posredovanja povezana s požari, ostalo so t. i. tehnične intervencije, od posredovanj ob prometnih nesrečah do tistih ob naravnih nesrečah. Leto 2010 so tako v kar velikem delu zaznamovale septembrske poplave. Združenje slovenskih poklicnih gasilcev je mimogrede ob svetovnem dnevu imelo svoj 16. redni občni zbor, na katerem so volili predsednika. Do leta 2015 bo združenje še naprej vodil poklicni gasilec iz Aerodroma Ljubljana Jani Podrepšek.

RAZVOJ GASILSTVA V SLOVENIJI

Organizirano gasilstvo ima v Sloveniji stoletno tradicijo, čeprav so začetki gasilstva še mnogo starejši. Prva resnejša pobuda, da bi ustanovili društvo, ki bi skrbelo za gašenje požarov, je nastalo v Ljubljani po velikem požaru v Cukrarni leta 1858. Prvo prostovoljno gasilsko društvo je bilo ustanovljeno leta 1869 v Metliki, naslednje leto v Ljubljani, nato pa še v Laškem, Ptuju in Mariboru. Ustanovljene so bile tudi deželne gasilske zveze, ki so se po nastanku Kraljevine Jugoslavije (1919) preoblikovale in združile v Jugoslovansko gasilsko zvezo Ljubljana. Na območju današnje Slovenije je leta 1927 delovalo 580 društev z 20.000 gasilci, leta 1937 pa že 942 društev s 30.000 gasilci. Po drugi svetovni vojni, ko je bila leta 1949 ustanovljena Gasilska zveza Slovenije, je bilo v Sloveniji že 54.697 gasilcev. Število gasilcev je do leta 1990 ves čas naraščalo, tega leta pa je doseglo število približno 140.000 registriranih gasilcev v 1.500 društvih. Do ustanovitve prvih poklicnih enot je bilo gasilstvo ves čas svojega razvoja le prostovoljna dejavnost.

Zgodovinski dogodki na območju današnje države Slovenije so povzročili različen razvoj gasilstva na posameznih delih nacionalnega ozemlja. Razlike v razvoju so nastale po prvi svetovni vojni, ko je večji del nacionalnega ozemlja Slovenije predstavljal Dravsko banovino v tedanji Kraljevini Jugoslaviji, manjši (zahodni del) pa je bil del države Italije. Italijanska država je leta 1928 s t.i. Gentilijevim zakonom ukinila vsa tedanja društva, tako tudi gasilska, in gasilska dejavnost je prešla v okvir državnih institucij (Corpo Provinciale Pompieri del Vigili del Fuoco). Gasilci so bili le poklicni, na posameznih, praviloma odročnih območjih (na primer v Čepovanu), pa so bile organizirane rezervne enote obveznikov. Po priključitvi Primorske k matični domovini, leta 1947, se je začela društvena dejavnost na Primorskem ponovno razvijati. Začela so nastajati tudi gasilska društva, vendar teh društev ni bilo več toliko kot prej...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Neprecenljiva je pomoč prostovoljnih gasilcev