Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Poslej se bodo dobivali vsaka tri leta

Srečanje sošolcev OŠ RadgonaDa prijateljstva iz otroštva in mladosti ali vsaj iz mlajših dni nikoli ne ovenejo, in jih ne more pretrgati nič, še posebej potrjujejo vse pogostejša srečevanja nekdanjih sošolcev, bodisi iz nižje ali višje gimnazije, osnovne ali srednje šole. In v to smo se lahko prepričali tudi v gostilni Mencinger v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni, kjer so se že devetič srečali sošolci 8 A (razredničarka pokojna Irena Pevec) in 8 B (Jelka Kraner, ki je v domu starejših v Lenartu in se srečanja ni mogla udeležiti) razreda OŠ Gornja Radgona, ki so šolanje zaključili leta 1964.

Pri Mencingerju so se srečali in družili sošolci izpred 55 let

Resnica se začenja v dvoje...

Zlata poroka BrglezV družbi številnih sorodnikov in prijateljev sta v teh vročih poletnih dneh zlato poroko obeležila Irena in Jože Brglez iz Terbegovcev pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Enako kot pred pol stoletja, sta tudi tokrat svojo zvestobo potrdila pred matičarjem in oltarjem. Civilni del poroke je potekal v poročni dvorani KUS-a pri Sv. Juriju ob Ščavnici, opravil pa ga je, ob sodelovanju matičarke Jožice Bračko, domači župan Anton Slana, ki je v svojem nagovoru predstavil njuno življenjsko zgodbo. Ob tej priliki jima je izročil zalatoporočno spominsko listino in podaril knjigo »Resnica se začenja v dvoje«, nemškega avtorja Michaela Lukasa Moellerja. Cerkveno poročno slavje je potekalo v cerkvi Sv. Jurija, kjer je ob daritvi sv. maše cerkveni poročni obred opravil domači župnik Boštjan Ošlaj. Ob tej priliki jima je namenil nekaj lepih besed. Med drugim je dejal, da sta zakonca vzgled mladim, ki šele stopajo v zakon.

Zlato poroko sta obhajala Irena in Jože Brglez iz Slovenskih goric

Uredil je družinsko drevo na katerem je 155 živih Makarijevih

Rodbina MakariIzjemno veselo je konec tedna bilo na Turistični kmetiji Ferencovih v Kraščih na Goričkem, kjer so se srečali ožji člani rodbine Makar, ki so razpršeni po Prekmurju, pa tudi drugje po Sloveniji in tujini. Za vse skupaj je najbolj zaslužen 17-letni Blaž Makari, dijak 1. letnika Srednje elektrotehnične šole v Murski Soboti, ki je že v 5. razredu osnovne šole za domačo nalogo naredil družinsko drevo svojih prednikov, v katerem so bili zabeleženi njegovi prastari starši, potem stari starši, starši in na zadnje še on.

Sedemnajstletnik zbiral podatke, odkril vse potomce in jih združil na veselem srečanju

Miran Srt in Darko Bolčina s po dvema kolajnama

VVS Gornja RadgonaTudi letos se v Območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo (OZ VVS) Gornja Radgona, niso izneverili tradiciji, saj so že desetič pripravili svojo tradicionalno prireditev, Dan radgonskega OZ VVS. Najprej so na „Kardinarjevem ribniku" v Segovcih pripravili tradicionalno tekmovanje v športnem ribolovu, ki se ga je udeležilo 14 tekmovalcev. Naslednji dan pa so ob Lovskem domu LD Apače v Črncih potekala še nekatera športna tekmovanja in predvsem druženje. Na družabnem srečanju oz. dnevu OZ VVS, ki so se ga med okoli 80 članov OZ VVS, udeležili tudi nekateri gostje, je poleg v športnem ribolovu potekalo tekmovanje v pikadu, metu bombe, streljanju z zračno puško, šahu in balinčku.

S športnimi tekmovanji in druženjem, obeležen 10. dan OZ VVS

Pri „Lovenjaku", kjer je enajstič zadišalo po paprikašu, krstili tri štorklje: Juliško, Faniko in Ferenca

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu, kjer vročina od spodaj in zgoraj ni prizanašala kuharjem in obiskovalcem, je ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 11. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" pravzaprav Pavlinjekovi organizatorji že pred dobrim desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji, gobov-lisičkin..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi.

Ekipa KS Polana z najboljšim paprikašem

Maja 1969 in maja 2019 v isti cerkvi Čadram - Oplotnica

Zlata poroka CugmasV družbi kakšnih 50 svatov, predvsem svojih najdražjih in najbližjih, na čelu z otroki: Robertom, Boštjanom in Jasmino, njihovimi partnerji, ter petimi vnukinjami: Evo, Mašo, Ano, Ajo in Nežo, sta 50-letnico skupnega zakona, minulo soboto, obeležila Marjan in Sonja Cugmas iz Slovenskih Konjic. Slavnostni zlati obred s ponovno zaobljubo ter sveto mašo, v župnijski cerkvi sv. Janez Krstnik Čadram – Oplotnica, je opravil domači župnik Davorin Vreča (Davorin mimogrede izvira iz Gornje Radgone op.p.), prav tam kjer sta Marjan in Sonja pred petdesetimi leti in enim dnevom (24.5.1969), ko ju je do konca njunih dni povezal sedaj že pokojni duhovnik Alojz Lasbaher.

Marjan in Sonja Cugmas sta obeležila zlato obletnico skupnega življenja

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Neprecenljiva je pomoč prostovoljnih gasilcev

 

V Sloveniji je ob 600 poklicnih gasilcih še več kot 133.000 prostovoljnih, ki delujejo v 1.500 gasilskih društvih

GasilciVedno, ko se zgodi kakšna nesreča, od požarov, prometnih nesreč, plazenja, poplav in potresov, pa vse do izgube ključev stanovanja, pobega mačke na drevo..., se najprej spomnimo gasilcev, torej pogumnih ljudi, ki so vedno pripravljeni pomagati. In teh je na srečo v Sloveniji kar veliko, glede na dobro delo z mladimi in njihovi interes za gasilstvo pa tudi skrbi za prihodnost ni. Prav v teh pomladnih in poletnih mesecih pa o gasilcih slišimo še več kot običajno, saj mnoga društva praznujejo, bodisi visoke in okrogle jubileje, bodisi razvitje prapora, ali pa kar tako pripravlja „gasilsko veselico“ na kateri skušajo zbrati nekaj sredstev za svoje delovanje. Lokalne skupnosti namreč v svojih proračunih, marsikje ne premore dovolj denarja za gasilce in se slednji morajo znajti sami.

Prav v tem pomladnem dnevu nekateri gasilci obeležujejo tudi svetovni dan gasilcev, ene najbolj množičnih in najbolj organiziranih organizacij in združenj sploh. Ne smemo namreč prezreti, da je v Sloveniji poleg približno 600 poklicnih gasilcih v 13 enotah, še več kot 133.000 prostovoljnih, ki so združeni v 1.500 društvih in več kot 150 zvezah. Njihova pomoč je neprecenljiva in dragocena ne le ob požarih, ampak tudi ob vrstah drugih nesrečah. Gasilci pomagajo ob prometnih nesrečah, nezgodah v delovnih okoljih, na domovih in tudi ob naravnih katastrofah. V preteklosti se je sicer omenjalo več datumov, ko naj bi obeleževali dan gasilcev, med njimi je tudi 8. junij. Kot je dejal predsednik Gasilske zveze Slovenije Anton Koren, je dan gasilcev za prostovoljne gasilce dan, s katerim skušajo okolje, v katerem živijo, še dodatno opozoriti na svoje poslanstvo in pomen svojega dela.

Koren tudi opozarja, kako je razveseljivo, da se tudi v današnjem času število gasilcev povečuje. Po njegovih besedah GZS kot krovna organizacija danes združuje več kot 133.000 prostovoljcev, kar je izredno veliko.“Smo povsod po Sloveniji in to samo po sebi predstavlja veliko moč“, poudarja Koren in opozarja na prednost, ki jo pomeni bližina njihovega delovanja.

Danes je sicer s požari povezana le še tretjina vseh njihovih intervencij. Razvoj tehnologije in način življenja sta prinesla potrebo po njihovem posredovanju v primeru t. i. nesreč tehnične narave, nesreč v prometu in delovnih okoljih. V zadnjem času pa je bilo njihovo posredovanje še kako potrebno tudi ob naravnih nesrečah, kot so poplave in druge katastrofe. Kot je še poudaril Koren, prostovoljni in poklicni gasilci dobro sodelujejo in velikokrat združijo moči. V zvezi so zadovoljni tudi z odnosom države. Poleg materialne podpore pa jim veliko pomeni tudi moralna, ki pomeni priznanje njihovemu delu.

Poklicnih gasilcev je v 13 poklicnih enotah okrog 600, še 500 pa jih je v industrijskih enotah. Največja poklicana enota, ki ima okrog 150 gasilcev, je ljubljanska gasilska brigada, katere poveljnik je Tomaž Kučič. Slednji imajo letno do 2000 intervencij. V 35 do 40 odstotkih so posredovanja povezana s požari, ostalo so t. i. tehnične intervencije, od posredovanj ob prometnih nesrečah do tistih ob naravnih nesrečah. Leto 2010 so tako v kar velikem delu zaznamovale septembrske poplave. Združenje slovenskih poklicnih gasilcev je mimogrede ob svetovnem dnevu imelo svoj 16. redni občni zbor, na katerem so volili predsednika. Do leta 2015 bo združenje še naprej vodil poklicni gasilec iz Aerodroma Ljubljana Jani Podrepšek.

RAZVOJ GASILSTVA V SLOVENIJI

Organizirano gasilstvo ima v Sloveniji stoletno tradicijo, čeprav so začetki gasilstva še mnogo starejši. Prva resnejša pobuda, da bi ustanovili društvo, ki bi skrbelo za gašenje požarov, je nastalo v Ljubljani po velikem požaru v Cukrarni leta 1858. Prvo prostovoljno gasilsko društvo je bilo ustanovljeno leta 1869 v Metliki, naslednje leto v Ljubljani, nato pa še v Laškem, Ptuju in Mariboru. Ustanovljene so bile tudi deželne gasilske zveze, ki so se po nastanku Kraljevine Jugoslavije (1919) preoblikovale in združile v Jugoslovansko gasilsko zvezo Ljubljana. Na območju današnje Slovenije je leta 1927 delovalo 580 društev z 20.000 gasilci, leta 1937 pa že 942 društev s 30.000 gasilci. Po drugi svetovni vojni, ko je bila leta 1949 ustanovljena Gasilska zveza Slovenije, je bilo v Sloveniji že 54.697 gasilcev. Število gasilcev je do leta 1990 ves čas naraščalo, tega leta pa je doseglo število približno 140.000 registriranih gasilcev v 1.500 društvih. Do ustanovitve prvih poklicnih enot je bilo gasilstvo ves čas svojega razvoja le prostovoljna dejavnost.

Zgodovinski dogodki na območju današnje države Slovenije so povzročili različen razvoj gasilstva na posameznih delih nacionalnega ozemlja. Razlike v razvoju so nastale po prvi svetovni vojni, ko je večji del nacionalnega ozemlja Slovenije predstavljal Dravsko banovino v tedanji Kraljevini Jugoslaviji, manjši (zahodni del) pa je bil del države Italije. Italijanska država je leta 1928 s t.i. Gentilijevim zakonom ukinila vsa tedanja društva, tako tudi gasilska, in gasilska dejavnost je prešla v okvir državnih institucij (Corpo Provinciale Pompieri del Vigili del Fuoco). Gasilci so bili le poklicni, na posameznih, praviloma odročnih območjih (na primer v Čepovanu), pa so bile organizirane rezervne enote obveznikov. Po priključitvi Primorske k matični domovini, leta 1947, se je začela društvena dejavnost na Primorskem ponovno razvijati. Začela so nastajati tudi gasilska društva, vendar teh društev ni bilo več toliko kot prej...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Neprecenljiva je pomoč prostovoljnih gasilcev