Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Neprecenljiva je pomoč prostovoljnih gasilcev

 

V Sloveniji je ob 600 poklicnih gasilcih še več kot 133.000 prostovoljnih, ki delujejo v 1.500 gasilskih društvih

GasilciVedno, ko se zgodi kakšna nesreča, od požarov, prometnih nesreč, plazenja, poplav in potresov, pa vse do izgube ključev stanovanja, pobega mačke na drevo..., se najprej spomnimo gasilcev, torej pogumnih ljudi, ki so vedno pripravljeni pomagati. In teh je na srečo v Sloveniji kar veliko, glede na dobro delo z mladimi in njihovi interes za gasilstvo pa tudi skrbi za prihodnost ni. Prav v teh pomladnih in poletnih mesecih pa o gasilcih slišimo še več kot običajno, saj mnoga društva praznujejo, bodisi visoke in okrogle jubileje, bodisi razvitje prapora, ali pa kar tako pripravlja „gasilsko veselico“ na kateri skušajo zbrati nekaj sredstev za svoje delovanje. Lokalne skupnosti namreč v svojih proračunih, marsikje ne premore dovolj denarja za gasilce in se slednji morajo znajti sami.

Prav v tem pomladnem dnevu nekateri gasilci obeležujejo tudi svetovni dan gasilcev, ene najbolj množičnih in najbolj organiziranih organizacij in združenj sploh. Ne smemo namreč prezreti, da je v Sloveniji poleg približno 600 poklicnih gasilcih v 13 enotah, še več kot 133.000 prostovoljnih, ki so združeni v 1.500 društvih in več kot 150 zvezah. Njihova pomoč je neprecenljiva in dragocena ne le ob požarih, ampak tudi ob vrstah drugih nesrečah. Gasilci pomagajo ob prometnih nesrečah, nezgodah v delovnih okoljih, na domovih in tudi ob naravnih katastrofah. V preteklosti se je sicer omenjalo več datumov, ko naj bi obeleževali dan gasilcev, med njimi je tudi 8. junij. Kot je dejal predsednik Gasilske zveze Slovenije Anton Koren, je dan gasilcev za prostovoljne gasilce dan, s katerim skušajo okolje, v katerem živijo, še dodatno opozoriti na svoje poslanstvo in pomen svojega dela.

Koren tudi opozarja, kako je razveseljivo, da se tudi v današnjem času število gasilcev povečuje. Po njegovih besedah GZS kot krovna organizacija danes združuje več kot 133.000 prostovoljcev, kar je izredno veliko.“Smo povsod po Sloveniji in to samo po sebi predstavlja veliko moč“, poudarja Koren in opozarja na prednost, ki jo pomeni bližina njihovega delovanja.

Danes je sicer s požari povezana le še tretjina vseh njihovih intervencij. Razvoj tehnologije in način življenja sta prinesla potrebo po njihovem posredovanju v primeru t. i. nesreč tehnične narave, nesreč v prometu in delovnih okoljih. V zadnjem času pa je bilo njihovo posredovanje še kako potrebno tudi ob naravnih nesrečah, kot so poplave in druge katastrofe. Kot je še poudaril Koren, prostovoljni in poklicni gasilci dobro sodelujejo in velikokrat združijo moči. V zvezi so zadovoljni tudi z odnosom države. Poleg materialne podpore pa jim veliko pomeni tudi moralna, ki pomeni priznanje njihovemu delu.

Poklicnih gasilcev je v 13 poklicnih enotah okrog 600, še 500 pa jih je v industrijskih enotah. Največja poklicana enota, ki ima okrog 150 gasilcev, je ljubljanska gasilska brigada, katere poveljnik je Tomaž Kučič. Slednji imajo letno do 2000 intervencij. V 35 do 40 odstotkih so posredovanja povezana s požari, ostalo so t. i. tehnične intervencije, od posredovanj ob prometnih nesrečah do tistih ob naravnih nesrečah. Leto 2010 so tako v kar velikem delu zaznamovale septembrske poplave. Združenje slovenskih poklicnih gasilcev je mimogrede ob svetovnem dnevu imelo svoj 16. redni občni zbor, na katerem so volili predsednika. Do leta 2015 bo združenje še naprej vodil poklicni gasilec iz Aerodroma Ljubljana Jani Podrepšek.

RAZVOJ GASILSTVA V SLOVENIJI

Organizirano gasilstvo ima v Sloveniji stoletno tradicijo, čeprav so začetki gasilstva še mnogo starejši. Prva resnejša pobuda, da bi ustanovili društvo, ki bi skrbelo za gašenje požarov, je nastalo v Ljubljani po velikem požaru v Cukrarni leta 1858. Prvo prostovoljno gasilsko društvo je bilo ustanovljeno leta 1869 v Metliki, naslednje leto v Ljubljani, nato pa še v Laškem, Ptuju in Mariboru. Ustanovljene so bile tudi deželne gasilske zveze, ki so se po nastanku Kraljevine Jugoslavije (1919) preoblikovale in združile v Jugoslovansko gasilsko zvezo Ljubljana. Na območju današnje Slovenije je leta 1927 delovalo 580 društev z 20.000 gasilci, leta 1937 pa že 942 društev s 30.000 gasilci. Po drugi svetovni vojni, ko je bila leta 1949 ustanovljena Gasilska zveza Slovenije, je bilo v Sloveniji že 54.697 gasilcev. Število gasilcev je do leta 1990 ves čas naraščalo, tega leta pa je doseglo število približno 140.000 registriranih gasilcev v 1.500 društvih. Do ustanovitve prvih poklicnih enot je bilo gasilstvo ves čas svojega razvoja le prostovoljna dejavnost.

Zgodovinski dogodki na območju današnje države Slovenije so povzročili različen razvoj gasilstva na posameznih delih nacionalnega ozemlja. Razlike v razvoju so nastale po prvi svetovni vojni, ko je večji del nacionalnega ozemlja Slovenije predstavljal Dravsko banovino v tedanji Kraljevini Jugoslaviji, manjši (zahodni del) pa je bil del države Italije. Italijanska država je leta 1928 s t.i. Gentilijevim zakonom ukinila vsa tedanja društva, tako tudi gasilska, in gasilska dejavnost je prešla v okvir državnih institucij (Corpo Provinciale Pompieri del Vigili del Fuoco). Gasilci so bili le poklicni, na posameznih, praviloma odročnih območjih (na primer v Čepovanu), pa so bile organizirane rezervne enote obveznikov. Po priključitvi Primorske k matični domovini, leta 1947, se je začela društvena dejavnost na Primorskem ponovno razvijati. Začela so nastajati tudi gasilska društva, vendar teh društev ni bilo več toliko kot prej...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Neprecenljiva je pomoč prostovoljnih gasilcev