Adventni venec ob 400-letni modri kavčini

Advent CerkvenjakTuristično društvo Cerkvenjak, ki predvsem skrbi za promocijo kraja in omenjene občine v Slovenskih goricah, skozi vse leto izvaja številne aktivnosti ter pripravlja takšne in drugačne dogodke in prireditve. Med njimi je gotovo najodmevnejša košnja na stari način, svoje dejavnosti pa ob koncu leta zaključijo z izdelavo in postavitvijo adventnega venca v središču Cerkvenjaka, in postavitvijo božičnih jaslic ob cerkvi Sv. Antona. Adventni venec člani društva izdelujejo pri svojem predsedniku Alojzu Zorku in tako je bilo tudi letos.

Ob Johanezovi kapeli v Cerkvenjaku so prižgali prvo svečko

Na ogled so tudi jaslice v kapniški jami

Advent pri MirjaniTudi ob letošnjem začetku adventnega časa je bilo zanimivo, veselo in prijetno v (in ob) Cvetličarni Mirjana, na gornjem grisu v Gornji Radgoni. Zadnji konec tedna v novembru so namreč, v sodelovanju z domačim vrtcem Manka Golarja, pripravili zanimive, že 17. tradicionalne adventne delavnice z izdelavo adventno-božičnih aranžmajev, spominkov in okraskov. Kot nam je povedala Mirjana Kavčič so adventne aktivnosti v cvetličarni, na dvorišču in kapniški jami potekale skozi cele dneve, le adventne delavnice so bile v popoldanskem oz. večernem času, ko so na svoje prišli otroci ter njihovi starši, dedki in babice.

Otroci so ustvarjali v adventnih delavnicah

Pripravili so prvo izmenjevalnico oblačil, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

IzmenjevalnicaPrav v času, ko se je, ne le v ZDA temveč po vsem svetu in tudi pri nas, največ govorilo o „črnem petku" ter zapravljanju in razsipništvu, se je v Mladinskem centru Gornja Radgona odvijala nadvse koristna akcija, ki jo je pripravila Iniciativa za zelene ideje „Rastišče". Šlo je za prvo izmenjevalnico oblačil v tem delu države, na katero so številni Prleki, Prekmurci, Štajerci in drugi prinesli kose oblačil, modnih dodatkov ali obutve, ki jih ne nosijo več, ter si za domov izbrali druge, katerih več ne uporablja kdo drug.

Zamenjali so oblačila in obutev

Kmečke ženske v Hiši dišečega traminca

Kmečke ženske pri SteyerjuDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga vodi Ema Škrobar, in ki deluje že 29 let, vsa leta svojega obstoja, ob koncu leta, pripravlja novoletno-božično srečanje članic društva, s katerim se jim zahvalijo za njihovo delovanje v društvu skozi vso leto. To je pravzaprav prijetno druženje, katerega se članice rade udeležujejo. In tako je bilo tudi tokrat, ko se je srečanja v znameniti Hiši dišečega traminca, na posestvu Steyer v Plitvici, udeležilo 38 članic. Prisotne je najprej pozdravila predsednica društva Ema Škrobar, ki se je članicam zahvalila za celoletno delo v društvu. Izrazila je tudi zadovoljstvo, da so se tako množično udeležile srečanja, ki je ob občnem zboru, njihovo največje srečanje in druženje.

Članice DKŽ Apače so imele novoletno srečanje pri Steyerju

Otroci (in ne le oni) bodo vse do 2. januarja 2019 prišli na svoje v SikaluZOO pri Radencih

SikaluZOOPodobno, kot že vrsto let, ob bližajočih se božično-novoletnih praznikih, bodo tudi letos na posestvu SikaluZOO, ki ga decembra preimenujejo v „Lučkolandijo" v Boračevi, dober streljaj iz središča Radencev, pripravili božične jaslice z živimi živalmi. Na površini treh hektarjev v samem živalskem vrtu družine Mitev, si bodo lahko obiskovalci, kjer so v tem času v ospredju otroci, med sprehodom ogledali edinstveno pravljično deželo z velikim številom živali, svetlobnih podobic: angelčkov, božičkov, jelenčkov, zvezdic, božičkov grad, vlakec, božičkove sani, snežinke, zvončke, veliko število lučk, darilnih paketov..., ki si jih je najlepše ogledati v temi.

Lučkolandija – pravljična dežela za otroke odpira vrata

Vrtni center Kurbus v znamenju velike adventne razstave in prazničnih lučk

Vrtni center KurbusTik ob regionalni cesti so na izhodu iz Gornje Radgone, v smeri Radencev, v Vrtnem centru Kurbus odprli že šesto veliko adventno razstavo, na kateri je božično novoletna dekoracija na ogled v soju lučk. Vstop na razstavo je brezplačen, saj je vse razstavljene artikle moč tudi kupiti. S tem v Vrtnem centru Kurbus prodajnemu prostoru vdihnejo nove vsebine, obiskovalcem pa ponudijo številne ideje za krasitev doma ter poskrbijo, da pozabijo na skrbi in začutijo čarobnost adventnega časa.

Zaživela je „Zimska pravljica

Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Slovenci veliko kličemo številko 113

 

Operativno – komunikacijski centri slovenskih policijskih uprav letno zabeležijo pol milijonov klicev; Pomurski „operativci“, ob jubileju gostili 150 stanovskih kolegov

Obletnica slovenskega OKCLendava – Na Policijski postaji Lendava in še na nekaterih lokacijah v Pomurju, so slovenski policisti – operativci, ki delajo na OKC in večinoma vodijo operacije na različnih izrednih in podobnih dogodkih, je konec tedna potekala proslava 20. obletnice delovanja operativno-komunikacijskih centrov (OKC).

Sredi maja, leta 1992 so namreč s stare številke 92 za nujne klice za pomoč policistov prešli na novo 113. OKC-ji, skupno je v njih zaposlenih 313 policistov, delujejo v vseh osmih policijskih upravah, eden pa še v Generalni policijski upravi (GPU) v Ljubljani, vsi pa imajo veliko dela. Ob tej priložnosti smo namreč slišali, da Slovenci pogosto kličemo številko 113. Kot je na slovesnosti povedala Andreja Razpet, pomočnica vodje OKC pri GPU, 40 odstotkov klicev na številko 113 - letno jih je nekaj več kot pol milijona - zahteva intervencijo, nekateri pa so povezani tudi s stanjem lune in osebnimi težavami ljudi ipd.

Na slovesnosti so pričakovali tudi generalnega direktorja policije Janka Gorška, ki pa se zaradi pogajanja s policijskimi sindikati, slovesnosti ni mogel udeležiti. „Gre za eno najbolj zahtevnih del v policiji. Vsak klic zahteva veliko znanja, prilagajanja, usklajevanja in zelo dobre organizacijske sposobnosti. Zato se na takšna delovna mesta zaposlujejo policisti z veliko znanja in izkušenj. Ko zazvoni telefon, je jasno, da se je zgodilo nekaj slabega. Takrat se je treba zbrati in hitro ugotoviti, kako tragedijo spremeniti v proces, ki bo občanom pomagal, policistom in kriminalistom pa olajšal delo. Policist v OKC se mora znati prilagoditi duševni stiski tistega, ki kliče, ga umiriti in od njega pridobiti več koristnih podatkov ter istočasno poskrbeti za prve nujne ukrepe in usklajevanje patrulj na terenu“, je v pismu, ki ga je poslal sodelavcem iz OKC-jev, zapisal generalni direktor policije Janko Goršek.

Policisti – operativci na slovenskih OKC-jih so si pred družabnim delom srečanja v Predanovcih, ogledali Center za sodelovanje varnostnih organov Dolga vas in romsko naselje Pušča pri Murski Soboti.

Sicer pa, policijske telefonske linije, ob nesrečah, kaznivih dejanjih ipd., postanejo resnično vroče tudi takrat, ko nastopi čas polne lune. Nekdo z Goričkega je denimo ob zadnji polni luni več kot desetkrat klical na OKC PU Murska Sobota in se norčeval. Spet drugi je pred časom poklical in rekel, da so na travniku za njegovo hišo pristali vesoljci z neznanim letečim plovilom. Ne manjka niti klicev iz nevoščljivosti – sosed je imel zabavo ob rojstvu otroka, sosed, ki ni bil povabljen, pa je policiji prijavil, da ga moti hrup in da je na cesti slama. Nepotrebni klici precej obremenjujejo moštvo, odgovorno za sprejemanje nujnih klicev, saj morajo vračati tudi vsak zgrešen klic. Sicer se vsi klici na OKC snemajo, če pa kdo zlorablja interventno številko 113, mu kazen ne uide. Na nujno interventno številko 113 kličejo tudi ljudje, ki so v duševni stiski, osamljeni, zato se po sogovornikovih besedah policisti morajo pogosto preleviti v psihologe. Zato se policisti redno udeležujejo usposabljanj in delavnic o psihosocialnih odnosih. Tudi zaradi tega so že rešili kakšno življenje, še posebej se z dobro komunikacijo prepreči kakšen samomor.

Spomnimo tudi, da je policistka OKC PU Murska Sobota Jožica Škerlak na izviren način pomagala izgubljeni gobarici v stiski in ji s takšnim pristopom morda celo rešila življenje. Iz OKC-ja je panični gobarici, ki je poklicala številko 113, dala prava navodila, in sicer naj na jasi pred gozdom poišče lovsko prežo in pogleda številko na njej. Na osnovi teh podatkov je s pomočjo Lovske družine Dolina ugotovila, kje je gobarica, in poskrbela, da sta na pomoč odhiteli policijska patrulja in reševalno vozilo. Izgubljeno žensko so takoj našli in ji pomagali, Škerlakova pa je postala Pomurka leta. Še en podoben primer se je zgodil, ko je policist pomurske OKC Jože Sever pomagal pri reševanju slovaškega gozdarja, ki ga je v Avstriji stisnil hlod, in je klical avstrijske, a dobil pomurske operativce..., in Sever je pomagal pri reševanju!

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Slovenci veliko kličemo številko 113