Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Slovenci veliko kličemo številko 113

 

Operativno – komunikacijski centri slovenskih policijskih uprav letno zabeležijo pol milijonov klicev; Pomurski „operativci“, ob jubileju gostili 150 stanovskih kolegov

Obletnica slovenskega OKCLendava – Na Policijski postaji Lendava in še na nekaterih lokacijah v Pomurju, so slovenski policisti – operativci, ki delajo na OKC in večinoma vodijo operacije na različnih izrednih in podobnih dogodkih, je konec tedna potekala proslava 20. obletnice delovanja operativno-komunikacijskih centrov (OKC).

Sredi maja, leta 1992 so namreč s stare številke 92 za nujne klice za pomoč policistov prešli na novo 113. OKC-ji, skupno je v njih zaposlenih 313 policistov, delujejo v vseh osmih policijskih upravah, eden pa še v Generalni policijski upravi (GPU) v Ljubljani, vsi pa imajo veliko dela. Ob tej priložnosti smo namreč slišali, da Slovenci pogosto kličemo številko 113. Kot je na slovesnosti povedala Andreja Razpet, pomočnica vodje OKC pri GPU, 40 odstotkov klicev na številko 113 - letno jih je nekaj več kot pol milijona - zahteva intervencijo, nekateri pa so povezani tudi s stanjem lune in osebnimi težavami ljudi ipd.

Na slovesnosti so pričakovali tudi generalnega direktorja policije Janka Gorška, ki pa se zaradi pogajanja s policijskimi sindikati, slovesnosti ni mogel udeležiti. „Gre za eno najbolj zahtevnih del v policiji. Vsak klic zahteva veliko znanja, prilagajanja, usklajevanja in zelo dobre organizacijske sposobnosti. Zato se na takšna delovna mesta zaposlujejo policisti z veliko znanja in izkušenj. Ko zazvoni telefon, je jasno, da se je zgodilo nekaj slabega. Takrat se je treba zbrati in hitro ugotoviti, kako tragedijo spremeniti v proces, ki bo občanom pomagal, policistom in kriminalistom pa olajšal delo. Policist v OKC se mora znati prilagoditi duševni stiski tistega, ki kliče, ga umiriti in od njega pridobiti več koristnih podatkov ter istočasno poskrbeti za prve nujne ukrepe in usklajevanje patrulj na terenu“, je v pismu, ki ga je poslal sodelavcem iz OKC-jev, zapisal generalni direktor policije Janko Goršek.

Policisti – operativci na slovenskih OKC-jih so si pred družabnim delom srečanja v Predanovcih, ogledali Center za sodelovanje varnostnih organov Dolga vas in romsko naselje Pušča pri Murski Soboti.

Sicer pa, policijske telefonske linije, ob nesrečah, kaznivih dejanjih ipd., postanejo resnično vroče tudi takrat, ko nastopi čas polne lune. Nekdo z Goričkega je denimo ob zadnji polni luni več kot desetkrat klical na OKC PU Murska Sobota in se norčeval. Spet drugi je pred časom poklical in rekel, da so na travniku za njegovo hišo pristali vesoljci z neznanim letečim plovilom. Ne manjka niti klicev iz nevoščljivosti – sosed je imel zabavo ob rojstvu otroka, sosed, ki ni bil povabljen, pa je policiji prijavil, da ga moti hrup in da je na cesti slama. Nepotrebni klici precej obremenjujejo moštvo, odgovorno za sprejemanje nujnih klicev, saj morajo vračati tudi vsak zgrešen klic. Sicer se vsi klici na OKC snemajo, če pa kdo zlorablja interventno številko 113, mu kazen ne uide. Na nujno interventno številko 113 kličejo tudi ljudje, ki so v duševni stiski, osamljeni, zato se po sogovornikovih besedah policisti morajo pogosto preleviti v psihologe. Zato se policisti redno udeležujejo usposabljanj in delavnic o psihosocialnih odnosih. Tudi zaradi tega so že rešili kakšno življenje, še posebej se z dobro komunikacijo prepreči kakšen samomor.

Spomnimo tudi, da je policistka OKC PU Murska Sobota Jožica Škerlak na izviren način pomagala izgubljeni gobarici v stiski in ji s takšnim pristopom morda celo rešila življenje. Iz OKC-ja je panični gobarici, ki je poklicala številko 113, dala prava navodila, in sicer naj na jasi pred gozdom poišče lovsko prežo in pogleda številko na njej. Na osnovi teh podatkov je s pomočjo Lovske družine Dolina ugotovila, kje je gobarica, in poskrbela, da sta na pomoč odhiteli policijska patrulja in reševalno vozilo. Izgubljeno žensko so takoj našli in ji pomagali, Škerlakova pa je postala Pomurka leta. Še en podoben primer se je zgodil, ko je policist pomurske OKC Jože Sever pomagal pri reševanju slovaškega gozdarja, ki ga je v Avstriji stisnil hlod, in je klical avstrijske, a dobil pomurske operativce..., in Sever je pomagal pri reševanju!

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Slovenci veliko kličemo številko 113