Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Na 4. vaških igrah v Lutvercih je kar 41 dekletov in fantov streljajo s fračo

Vaške igre LutverciKrajevno vaški odbor Lutverci (Apaška dolina), ki ga vodi predsednik Viktor Sterniša, je konec minulega tedna, na domačem nogometnem igrišču v Lutvercih, pripravil 4. šaljive vaške igre ter streljanje s fračo, na katerih so v šestih zabavnih nalogah tekmovale štiri ekipe. Organizatorji so jih pričakovali nekoliko več, a tudi tako je bilo sila veselo in zabavno. Na igrah, ki so poleg nastopajočih, pritegnile veliko obiskovalcev iz Lutvercev in sosednjih vasi, so nastopili: PGD Lutverci (Jolanda Čerin, Tina Rojc, Patricija Flisar, Jana Kardinar, Tomas Slekovec, Danijel Kotnik, Niko Mulec), PGD Sveta Ana (Nejc Zorec, Matjaž Urošević, Domen Grajfoner, Sašo Zemljič, Valentina Konrad, Nataša Vodan), ekipa Kmetije 2017 (Sabina Mlakar, Maja Alič, Katja Poljanšek, Tomaž Begovič, Monika Košenina, Jan Klobasa, Mitja Roban) in "Dobrovoljčki" (Doris Sterniša, Jože Sterniša, Dani Sterniša, Anže Žnuderl, Milica Hozjan, Matjaž Soklič, Dejan Jaušovec, Doroteja Belna), katere člani prihajajo iz Prlekije. Posebni magnet za obiskovalce, zlasti tiste mlajše, so bili člani ekipe šova „Kmetija 2017", med katerimi je bil tudi domačin iz Gornje Radgone Jan Klobasa.

PGD Sveta Ana pred ekipo šova „Kmetija 2017

Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Slovenci veliko kličemo številko 113

 

Operativno – komunikacijski centri slovenskih policijskih uprav letno zabeležijo pol milijonov klicev; Pomurski „operativci“, ob jubileju gostili 150 stanovskih kolegov

Obletnica slovenskega OKCLendava – Na Policijski postaji Lendava in še na nekaterih lokacijah v Pomurju, so slovenski policisti – operativci, ki delajo na OKC in večinoma vodijo operacije na različnih izrednih in podobnih dogodkih, je konec tedna potekala proslava 20. obletnice delovanja operativno-komunikacijskih centrov (OKC).

Sredi maja, leta 1992 so namreč s stare številke 92 za nujne klice za pomoč policistov prešli na novo 113. OKC-ji, skupno je v njih zaposlenih 313 policistov, delujejo v vseh osmih policijskih upravah, eden pa še v Generalni policijski upravi (GPU) v Ljubljani, vsi pa imajo veliko dela. Ob tej priložnosti smo namreč slišali, da Slovenci pogosto kličemo številko 113. Kot je na slovesnosti povedala Andreja Razpet, pomočnica vodje OKC pri GPU, 40 odstotkov klicev na številko 113 - letno jih je nekaj več kot pol milijona - zahteva intervencijo, nekateri pa so povezani tudi s stanjem lune in osebnimi težavami ljudi ipd.

Na slovesnosti so pričakovali tudi generalnega direktorja policije Janka Gorška, ki pa se zaradi pogajanja s policijskimi sindikati, slovesnosti ni mogel udeležiti. „Gre za eno najbolj zahtevnih del v policiji. Vsak klic zahteva veliko znanja, prilagajanja, usklajevanja in zelo dobre organizacijske sposobnosti. Zato se na takšna delovna mesta zaposlujejo policisti z veliko znanja in izkušenj. Ko zazvoni telefon, je jasno, da se je zgodilo nekaj slabega. Takrat se je treba zbrati in hitro ugotoviti, kako tragedijo spremeniti v proces, ki bo občanom pomagal, policistom in kriminalistom pa olajšal delo. Policist v OKC se mora znati prilagoditi duševni stiski tistega, ki kliče, ga umiriti in od njega pridobiti več koristnih podatkov ter istočasno poskrbeti za prve nujne ukrepe in usklajevanje patrulj na terenu“, je v pismu, ki ga je poslal sodelavcem iz OKC-jev, zapisal generalni direktor policije Janko Goršek.

Policisti – operativci na slovenskih OKC-jih so si pred družabnim delom srečanja v Predanovcih, ogledali Center za sodelovanje varnostnih organov Dolga vas in romsko naselje Pušča pri Murski Soboti.

Sicer pa, policijske telefonske linije, ob nesrečah, kaznivih dejanjih ipd., postanejo resnično vroče tudi takrat, ko nastopi čas polne lune. Nekdo z Goričkega je denimo ob zadnji polni luni več kot desetkrat klical na OKC PU Murska Sobota in se norčeval. Spet drugi je pred časom poklical in rekel, da so na travniku za njegovo hišo pristali vesoljci z neznanim letečim plovilom. Ne manjka niti klicev iz nevoščljivosti – sosed je imel zabavo ob rojstvu otroka, sosed, ki ni bil povabljen, pa je policiji prijavil, da ga moti hrup in da je na cesti slama. Nepotrebni klici precej obremenjujejo moštvo, odgovorno za sprejemanje nujnih klicev, saj morajo vračati tudi vsak zgrešen klic. Sicer se vsi klici na OKC snemajo, če pa kdo zlorablja interventno številko 113, mu kazen ne uide. Na nujno interventno številko 113 kličejo tudi ljudje, ki so v duševni stiski, osamljeni, zato se po sogovornikovih besedah policisti morajo pogosto preleviti v psihologe. Zato se policisti redno udeležujejo usposabljanj in delavnic o psihosocialnih odnosih. Tudi zaradi tega so že rešili kakšno življenje, še posebej se z dobro komunikacijo prepreči kakšen samomor.

Spomnimo tudi, da je policistka OKC PU Murska Sobota Jožica Škerlak na izviren način pomagala izgubljeni gobarici v stiski in ji s takšnim pristopom morda celo rešila življenje. Iz OKC-ja je panični gobarici, ki je poklicala številko 113, dala prava navodila, in sicer naj na jasi pred gozdom poišče lovsko prežo in pogleda številko na njej. Na osnovi teh podatkov je s pomočjo Lovske družine Dolina ugotovila, kje je gobarica, in poskrbela, da sta na pomoč odhiteli policijska patrulja in reševalno vozilo. Izgubljeno žensko so takoj našli in ji pomagali, Škerlakova pa je postala Pomurka leta. Še en podoben primer se je zgodil, ko je policist pomurske OKC Jože Sever pomagal pri reševanju slovaškega gozdarja, ki ga je v Avstriji stisnil hlod, in je klical avstrijske, a dobil pomurske operativce..., in Sever je pomagal pri reševanju!

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Slovenci veliko kličemo številko 113