Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

"Mura - Drava.Bike" skozi tri države!

 

Murska in dravska kolesarska pot iz Avstrije odslej tudi skozi Slovenijo in Hrvaško

Mura-Drava.BikeS posebno slovesno odstranitvijo prometne table »Murradweg Ende«, ki se je potekala na avstrijski strani nekdanjega mejnega prehoda Gederovci/Sicheldorf, se je tudi uradno zaključil slovensko – hrvaški projekt vzpostavitve kolesarskih poti ob Muri in Dravi, Mura-Drava.Bike.

Kot so povedali partnerji na projektu z obeh strani meje, je zdaj napočil čas, da projekt pobližje spoznajo tako obiskovalci kot strokovnjaki in da ta zaživi tudi v praksi. S tem namenom je RRA Mura v nadaljevanju organizirala strokovno konferenco za zainteresirano javnost »Mura-Drava.Bike. Danes zaprto. Kolesarimo čezmejno.«, na kateri so podrobno predstavili rezultate projekta in priložnosti za umestitev vzpostavljenih turističnih produktov v obstoječo ponudbo v regiji.

Novi turistični produkti odlična priložnost za razvoj regijskega turizma

Kot je ob prejemu prometne table »Murradweg Ende« iz rok ministra za promet avstrijske Štajerske vlade, dr. Gerharda Kurzmanna, povedal vodja projekta Mura-Drava.Bike pri RRA Mura, Romeo Varga, so vsi partnerji na projektu izjemno zadovoljni, da so ta zahteven in ambiciozen projekt vzpostavitve kolesarskih poti ob Muri in Dravi uspešno pripeljali do konca. Seveda je ta konec pravzaprav šele začetek. Mursko in dravsko kolesarsko pot, ki zdaj goste iz Avstrije pripelje v Slovenijo in potem še na Hrvaško, bo namreč treba pritegniti tudi s turistično ponudbo lokalnih ponudnikov. Le tako bo projekt zaživel in pripomogel k razvoju regije na področju kolesarskega turizma, kar je bil tudi njegov osnovni namen.

V okviru projekta so bila sicer razvita številna orodja, ki bodo v nadaljevanju v pomoč ponudnikom in obiskovalcem. Poleg sodobno oblikovane spletne strani www.mura-drava.eu, ki obiskovalcem ponuja izčrpne informacije o poteh in zanimivostih ob njih, predloge za že pripravljene kolesarske ture in turistične produkte, kolesarske karte z GPS navigacijo ipd., je pripravljen tudi promocijski material, kolesarski vodniki in podobno. Projekt Mura-Drava.Bike je bil uspešno predstavljen tudi na turističnih sejmih v tujini ter v tujih kolesarskih revijah, redno pa se predstavlja tudi v Sloveniji. Vrednost celotnega projekta znaša 1,8 milijona evrov, sofinanciran pa je s strani programa IPA Slovenija – Hrvaška, Ministrstva RS za gospodarski razvoj in tehnologijo, del sredstev pa so zagotovili partnerji na projektu.

Podaljšanja murske in dravske kolesarske poti so sicer veseli tako na avstrijski kot na slovenski in hrvaški strani meje. Zato je zdaj čas, da projekt zaživi tudi v praksi...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno "Mura - Drava.Bike" skozi tri države!