Na 23. bogračiadi le 15 ekip z veliko predvolilnega naboja - Jevškovi in Židanovi SD na 2. mestu

Bogračiada MSMinulo soboto, ko je na dvorišču hotela Diana v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, že triindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju, je bilo zraven, med lepim številom obiskovalcev in gostov, tudi kar nekaj znanih osebnosti. To niti ne preseneča ob dejstvu, da se bližajo volitve v Evropski parlament in številni kandidati so se želeli predstaviti prekmurskim in prleškim volivcem. Bograč sicer ima v Prekmurju prav posebno mesto, saj je zasidran v tamkajšnjo kulturno-zgodovinsko dediščino, zlasti kulinariko, in kuharske prireditve vedno znova privabljajo kuharje in pokuševalce.

Najboljši bograč so skuhale „Sončnice

Srečalo se je 70 pripadnikov rodbine Steyer z Apaškega polja

Srečanje SteyerVinogradniško posestvo Steyer ali Hišo dišečih tramincev iz Plitvice pri Gornji Radgoni je v preteklosti, predvsem zaradi vrhunskih vin in odlične kulinarike, obiskalo veliko, na stotine in tisoče zlasti ljubiteljev vrhunske kapljice, ne le iz Slovenije, temveč praktično z vseh celin, a gotovo nikoli pred minulo soboto, na čudovitem posestvu, hkrati ni bilo toliko pripadnikov rodbine Steyer. V organizaciji treh sorodnikov, gostitelja Danila Steyerja, apaškega župana, dr. Andreja Steyerja in Ericha Steyerja iz sosednje Avstrije, jih je namreč na 3. bienalno srečanje prišlo okoli 70, od blizu in daleč, največ iz Apaške doline, pa tudi iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga. Med njimi je bila najstarejša Otilija (Steyer) Gungl, rojena 13.12.1928 in najmlajša Ana Stejer, rojena, 9.6.2016.

Steyerji živijo na vseh koncih sveta

Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Nekoč „Metuljček", danes „Prestiž – caffe & grill"

Prestiž GederovciGotovo ni veliko Prekmurcev in gostov iz drugih delov Slovenije, ki so se kdaj peljali čez Avstrijo v Mursko Soboto, in se ne spomnijo Gostilne „Metuljček", tik ob kmetijski zadrugi in krožišču v Gederovcih. Kljub uspešnemu poslovanju je gostišče pred dobrim letom dni prenehalo poslovati, kar je za mnoge ljubitelje dobre kulinarike in tudi hladne pijače, bil pravi mali šok. Toda pred nedavnim se je vse skupaj znova spremenilo na boljše. Sedaj v prijetni prekmurski vasi Gederovci, sredi prečudovitega naravnega okolja na obrobju meje z Avstrijo, ponovno deluje prijeten gostinski lokal, ki se sedaj imenuje „Prestiž – caffe & grill", ki je po mnenju obiskovalcev po kakovosti že prehitel svojega predhodnika. Lokal, ki se nahaja na čudoviti lokaciji, 9 km oddaljeni od Murske Sobote, ter po 5 km od Radencev, Gornje in avstrijske Radgone, je odprl mladi podjetnik Gregor Šavor, ki ga mnogi poznajo tudi kot glasbenika, člana skupine „Prestiž" po kateri je tudi gostilna, znana po prijetnem ambientu, prijaznem osebju in izvrstni ponudbi najrazličnejših jedi, dobila ime.

V Gederovcih deluje novo gostišče z odlično hrano in pijačo

Najpogosteje je bilo slišati, da mora biti delavec pred dobičkom, in da pravice delavcem niso podeljene, ampak izborjene

Kres GRČeprav jim je tudi letos močno nagajalo vreme, saj je občasno „lilo kot iz škafa", je tudi letošnje kresovanje na ŠTC Trate potrdilo, da je radgonsko kresovanje nekaj posebnega, in da ga nihče ne sme odpovedovati tudi če je napovedan dež. Spet se je namreč, kljub deževnemu in tudi mrzlemu vremenu, na tradicionalni prvomajski prireditvi, ki se vsako leto odvija na predvečer praznika dela, zbralo veliko ljudi iz cele regije in tudi iz sosednje Avstrije. V organizaciji Zavoda za kulturo, turizem in promocijo Kultprotur, ter še nekaterih soorganizatorjev, kot so: radgonska občina, PGD Gornja Radgona, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Komunala Radgona, Casa del Nonno...; se je tokrat vse skupaj začelo že ob 19. uri, ko so legendarni Čuki, na prizorišču kresovanja razvajali otroke in njihove starše.

Čukom je na radgonskem kresovanju uspelo pregnali dež

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

V Radencih so s povprečno oceno 17,89 ocenili 92 vzorcev vin

 

Družina Belak z najvišjo (18,87) oceno     

Vinogradniki Kapela - RadenciZnan slovenski pregovor pravi, da vino ni rado samo in taki smo tudi prebivalci Slovenije, saj se nadvse radi družimo z vini. Vso to bogastvo izvira predvsem iz raznolikosti tal in podnebja na zelo majhnem ozemlju, iz stoletnih izkušenj ustvarjalnih slovenskih vinogradnikov in vinarjev, ki v teh pestrih, a pogosto težkih naravnih razmerah znajo ustvarjati vina vrhunskih kakovosti.

Na stičišču alpskega, mediteranskega in panonskega sveta človek že krepko več kot dve tisočletji goji vinsko trto in prideluje vina, ki so v zgodovinskem razvoju pomembno sooblikovala različnosti kulturnih oblik, vsakdanjikov in praznikov, življenjskih slogov. Vinska trta pri nas uspeva in daje vino že od nekdaj; zato ima tudi precej zanimivo zgodovino. Kultura vinske trte na Slovenskem je stara, kot so stari naseljenci na naših tleh... Torej; Vino nas povezuje že stoletja, dobro desetletje pa povezuje tudi vinogradnike iz Kapelskih in tudi Radgonskih goric, ki so včlanjeni v Društvu vinogradnikov in ljubiteljev vina Kapela Občina Radenci.

V omenjenem društvu je trenutno kar 197 članic in članov, ki poleg drugih aktivnosti, predvsem izobraževanja in usposabljanja, skrbijo za kulturo pitja vina in njegovo kakovost. In prav kakovost letnika 2011 so (devetič) preverjali na tradicionalnem ocenjevanju - prerezu letnika, ki je potekalo v zidanici Družine Belak na Radenskem Vrhu. Tam je petčlanska ocenjevalna komisija: Alojz Filipič, predsednik, ter člani: Cvetka Sakelšek, Barbika Žunič, Klavdija Topolovec Špur in Otmar Babič, ocenila natanko 92 vzorcev, dvanajstih sortnih in enega mešanega vina. Dosežena je bila povprečna ocena 17,89 kar je nekoliko več kot so imeli povprečno oceno lani. Zato so vinogradniki radensko – kapelskega območja lahko zelo zadovoljni, saj so lansko leto dobro izkoristili bogato 'ponudbo' narave in pridelali zares odlična vina. Najvišjo oceno si je spet prislužilo vino traminec, ki ga je pridelala družina Belak iz Paričjaka, vsem najboljšim pa so zlate (54), srebrne (28) in bronaste (7) medalje ter priznanja (1) podelili na posebni slovesnosti v Šratovcih. Starosta radenskih in sploh pomurskih vinogradnikov ter kmetijcev, dr. Alojz Slavič je s posebnim zadovoljstvom ugotovil, da sta na letošnjem ocenjevanju bila izločena le dva vzorca (2,17%), kar je najmanj v vseh dosedanjih ocenjevanjih, hkrati pa to potrjuje, da vinarji vedno bolje delajo.

Na tokratnem ocenjevanju so podelili sedem naslovov prvaka sort, ki so jih prejeli: Ivan Podgoršek iz Smlednika (zvrst), Vinogradništvo Korošec iz Rožičkega Vrha (laški rizling), Anton & Marija Ficko iz Ljubljane (chardonnay), Anton Čolnik iz Radencev (rumeni muškat), Marjan Kovačič iz Šratovcev (sauvignon), Vinogradništvo Lovenjak s Kapelskega Vrha (sivi pinot), ter družina Belak iz Paričjaka (traminec).

In kakšno je strokovno mnenje o vinskem letniku 2011?

„Prav gotovo je za vsako vinogradniško društvo samo ocenjevanje zelo važen dogodek, saj je prvi cilj delovanja vseh društev dvig kvalitete vina. Vsak vinski letnik je malo drugačen. Glede na kvaliteto grozdja ocenjevalci ne bi smeli biti razočarani in tudi tokrat nismo bili. Če ocenjevanje primerjamo z njihovimi začetki, lahko danes z gotovostjo trdimo, da so Kapelski vinogradniki močno napredovali pri dvigu kakovosti vin. Na prvih ocenjevanjih pred leti smo ugotavljali precej več kletarskih napak. Npr. precej več je bilo oksidacij, s čem kot pravimo dobimo ocetni cik. Tipičnih oksidacij letos pravzaprav nismo našli. Kadar imamo reduktivno tehnologijo pa nas srečujejo druge nevarnosti. Tukaj pa namesto oksidativnih mikrobov nastopijo drugi, ki pa »delajo« brez prisotnosti kisika iz zraka. Ti navadno napadejo vinsko kislino, glicerol in tudi mlečno. Vinsko kislino spremenijo v propionsko in ocetno. Stranski proizvod je tudi CO2, kar se vidi na mehurčkih. Vino se osiromaši na značilnosti, postane pusto, okus proti grenkobi. Tudi nekateri neznani vonji so lahko posledica tega delovanja. Nekaj teh napak pa smo našli pri letošnjih vzorcih. Pri reduktivni tehnologiji je važno, da imamo postopke, ki zmanjšujejo mikrofloro (čistila, filtracije), pretoke in normalno žveplanje. Pri tej tehnologiji se prej pojavijo boekserji, ki so spojine z žveplom. Tudi teh smo nekaj našli. Med napakami smo večkrat našli tudi preveč SO2. Drugače lahko rečemo, da smo v večini ocenjevali zelo dobre vzorce vin, ki so pravi odraz nadpovprečnega letnika. Vina letnika 2011 so zelo polna, lepih barv. Kisline so nižje, zato smo imeli zelo lepa suha vina. Med kislejšimi vini, kot rečemo, je prijetno presenetil šipon“, pravi predsednik ocenjevalne komisije, vinski in šampanjski vitez Alojz Filipič, univ. dipl. ing. ŽT.

Po njegovem prepričanju so letos, med drugimi sortami navdušili chardonay, beli pinot in sivi pinot, pravi predstavniki izredne letine. Renski rizling je bil krepak in širok, vendar so med petimi vzorci našli dva z napako. Zelo ekstra se je pokazal muškat otonel, zelo čisti pa so bili tudi rumeni muškati. Rahlo sta komisijo in Filipiča razočarali sorti sauvignon in traminec. Posebno med traminci je bilo preveč neizrazitih okusov in vonjev, pri sauvignonu pa jih je bilo več z rahlimi napakami. Predikatom pa je manjkal prijeten okus in vonj po botritisu. „Izredno dobro se je predstavil zeleni silvanec. Zvrsti so bile solidne, nekatere nezrele. Modre sorte so bile pri dveh vzorcih zelo korektne, pri dveh pa smo našli malo več SO2 in malo grenkobe. V povprečju je komisija ocenila vinski letnik 2011 z malo manj kot 18 točk. Kljub temu je ta letnik vina eden boljših letnikov do sedaj“, dodaja Filipič.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno V Radencih so s povprečno oceno 17,89 ocenili 92 vzorcev vin