Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Na 4. vaških igrah v Lutvercih je kar 41 dekletov in fantov streljajo s fračo

Vaške igre LutverciKrajevno vaški odbor Lutverci (Apaška dolina), ki ga vodi predsednik Viktor Sterniša, je konec minulega tedna, na domačem nogometnem igrišču v Lutvercih, pripravil 4. šaljive vaške igre ter streljanje s fračo, na katerih so v šestih zabavnih nalogah tekmovale štiri ekipe. Organizatorji so jih pričakovali nekoliko več, a tudi tako je bilo sila veselo in zabavno. Na igrah, ki so poleg nastopajočih, pritegnile veliko obiskovalcev iz Lutvercev in sosednjih vasi, so nastopili: PGD Lutverci (Jolanda Čerin, Tina Rojc, Patricija Flisar, Jana Kardinar, Tomas Slekovec, Danijel Kotnik, Niko Mulec), PGD Sveta Ana (Nejc Zorec, Matjaž Urošević, Domen Grajfoner, Sašo Zemljič, Valentina Konrad, Nataša Vodan), ekipa Kmetije 2017 (Sabina Mlakar, Maja Alič, Katja Poljanšek, Tomaž Begovič, Monika Košenina, Jan Klobasa, Mitja Roban) in "Dobrovoljčki" (Doris Sterniša, Jože Sterniša, Dani Sterniša, Anže Žnuderl, Milica Hozjan, Matjaž Soklič, Dejan Jaušovec, Doroteja Belna), katere člani prihajajo iz Prlekije. Posebni magnet za obiskovalce, zlasti tiste mlajše, so bili člani ekipe šova „Kmetija 2017", med katerimi je bil tudi domačin iz Gornje Radgone Jan Klobasa.

PGD Sveta Ana pred ekipo šova „Kmetija 2017

Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Abrahamovec je gostil pisano druščino

Žetev MulecNa domačiji Jerice in Srečka Muleca v Radvencih pri Negovi (nekoč Klolerjeva kmetija), je bilo konec minulega tedna nadvse veselo. Tam so se zbrali člani TD Negova-Spodnji Ivanjci, ter pripravili prikaz žetve in mlatitve pšenice po starem običaju. In ker je virt Srečko hkrati praznoval lep življenjski jubilej, srečanje z Abrahamom, je jasno, da je bilo na njivi in »gümli« še bolj razigrano in prijetno. V nadvse veselem razpoloženju, tako kot je bilo to včasih, je potekala: žetev, »delaje« snopov, povezanih s panti, mlatitev z mlatilnico, spravilo zrnja, postavljanje kopice iz slame...

Na negovskem koncu je potekalo veselo srečanje ob žetvi in mlačvi

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

V Radencih so s povprečno oceno 17,89 ocenili 92 vzorcev vin

 

Družina Belak z najvišjo (18,87) oceno     

Vinogradniki Kapela - RadenciZnan slovenski pregovor pravi, da vino ni rado samo in taki smo tudi prebivalci Slovenije, saj se nadvse radi družimo z vini. Vso to bogastvo izvira predvsem iz raznolikosti tal in podnebja na zelo majhnem ozemlju, iz stoletnih izkušenj ustvarjalnih slovenskih vinogradnikov in vinarjev, ki v teh pestrih, a pogosto težkih naravnih razmerah znajo ustvarjati vina vrhunskih kakovosti.

Na stičišču alpskega, mediteranskega in panonskega sveta človek že krepko več kot dve tisočletji goji vinsko trto in prideluje vina, ki so v zgodovinskem razvoju pomembno sooblikovala različnosti kulturnih oblik, vsakdanjikov in praznikov, življenjskih slogov. Vinska trta pri nas uspeva in daje vino že od nekdaj; zato ima tudi precej zanimivo zgodovino. Kultura vinske trte na Slovenskem je stara, kot so stari naseljenci na naših tleh... Torej; Vino nas povezuje že stoletja, dobro desetletje pa povezuje tudi vinogradnike iz Kapelskih in tudi Radgonskih goric, ki so včlanjeni v Društvu vinogradnikov in ljubiteljev vina Kapela Občina Radenci.

V omenjenem društvu je trenutno kar 197 članic in članov, ki poleg drugih aktivnosti, predvsem izobraževanja in usposabljanja, skrbijo za kulturo pitja vina in njegovo kakovost. In prav kakovost letnika 2011 so (devetič) preverjali na tradicionalnem ocenjevanju - prerezu letnika, ki je potekalo v zidanici Družine Belak na Radenskem Vrhu. Tam je petčlanska ocenjevalna komisija: Alojz Filipič, predsednik, ter člani: Cvetka Sakelšek, Barbika Žunič, Klavdija Topolovec Špur in Otmar Babič, ocenila natanko 92 vzorcev, dvanajstih sortnih in enega mešanega vina. Dosežena je bila povprečna ocena 17,89 kar je nekoliko več kot so imeli povprečno oceno lani. Zato so vinogradniki radensko – kapelskega območja lahko zelo zadovoljni, saj so lansko leto dobro izkoristili bogato 'ponudbo' narave in pridelali zares odlična vina. Najvišjo oceno si je spet prislužilo vino traminec, ki ga je pridelala družina Belak iz Paričjaka, vsem najboljšim pa so zlate (54), srebrne (28) in bronaste (7) medalje ter priznanja (1) podelili na posebni slovesnosti v Šratovcih. Starosta radenskih in sploh pomurskih vinogradnikov ter kmetijcev, dr. Alojz Slavič je s posebnim zadovoljstvom ugotovil, da sta na letošnjem ocenjevanju bila izločena le dva vzorca (2,17%), kar je najmanj v vseh dosedanjih ocenjevanjih, hkrati pa to potrjuje, da vinarji vedno bolje delajo.

Na tokratnem ocenjevanju so podelili sedem naslovov prvaka sort, ki so jih prejeli: Ivan Podgoršek iz Smlednika (zvrst), Vinogradništvo Korošec iz Rožičkega Vrha (laški rizling), Anton & Marija Ficko iz Ljubljane (chardonnay), Anton Čolnik iz Radencev (rumeni muškat), Marjan Kovačič iz Šratovcev (sauvignon), Vinogradništvo Lovenjak s Kapelskega Vrha (sivi pinot), ter družina Belak iz Paričjaka (traminec).

In kakšno je strokovno mnenje o vinskem letniku 2011?

„Prav gotovo je za vsako vinogradniško društvo samo ocenjevanje zelo važen dogodek, saj je prvi cilj delovanja vseh društev dvig kvalitete vina. Vsak vinski letnik je malo drugačen. Glede na kvaliteto grozdja ocenjevalci ne bi smeli biti razočarani in tudi tokrat nismo bili. Če ocenjevanje primerjamo z njihovimi začetki, lahko danes z gotovostjo trdimo, da so Kapelski vinogradniki močno napredovali pri dvigu kakovosti vin. Na prvih ocenjevanjih pred leti smo ugotavljali precej več kletarskih napak. Npr. precej več je bilo oksidacij, s čem kot pravimo dobimo ocetni cik. Tipičnih oksidacij letos pravzaprav nismo našli. Kadar imamo reduktivno tehnologijo pa nas srečujejo druge nevarnosti. Tukaj pa namesto oksidativnih mikrobov nastopijo drugi, ki pa »delajo« brez prisotnosti kisika iz zraka. Ti navadno napadejo vinsko kislino, glicerol in tudi mlečno. Vinsko kislino spremenijo v propionsko in ocetno. Stranski proizvod je tudi CO2, kar se vidi na mehurčkih. Vino se osiromaši na značilnosti, postane pusto, okus proti grenkobi. Tudi nekateri neznani vonji so lahko posledica tega delovanja. Nekaj teh napak pa smo našli pri letošnjih vzorcih. Pri reduktivni tehnologiji je važno, da imamo postopke, ki zmanjšujejo mikrofloro (čistila, filtracije), pretoke in normalno žveplanje. Pri tej tehnologiji se prej pojavijo boekserji, ki so spojine z žveplom. Tudi teh smo nekaj našli. Med napakami smo večkrat našli tudi preveč SO2. Drugače lahko rečemo, da smo v večini ocenjevali zelo dobre vzorce vin, ki so pravi odraz nadpovprečnega letnika. Vina letnika 2011 so zelo polna, lepih barv. Kisline so nižje, zato smo imeli zelo lepa suha vina. Med kislejšimi vini, kot rečemo, je prijetno presenetil šipon“, pravi predsednik ocenjevalne komisije, vinski in šampanjski vitez Alojz Filipič, univ. dipl. ing. ŽT.

Po njegovem prepričanju so letos, med drugimi sortami navdušili chardonay, beli pinot in sivi pinot, pravi predstavniki izredne letine. Renski rizling je bil krepak in širok, vendar so med petimi vzorci našli dva z napako. Zelo ekstra se je pokazal muškat otonel, zelo čisti pa so bili tudi rumeni muškati. Rahlo sta komisijo in Filipiča razočarali sorti sauvignon in traminec. Posebno med traminci je bilo preveč neizrazitih okusov in vonjev, pri sauvignonu pa jih je bilo več z rahlimi napakami. Predikatom pa je manjkal prijeten okus in vonj po botritisu. „Izredno dobro se je predstavil zeleni silvanec. Zvrsti so bile solidne, nekatere nezrele. Modre sorte so bile pri dveh vzorcih zelo korektne, pri dveh pa smo našli malo več SO2 in malo grenkobe. V povprečju je komisija ocenila vinski letnik 2011 z malo manj kot 18 točk. Kljub temu je ta letnik vina eden boljših letnikov do sedaj“, dodaja Filipič.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno V Radencih so s povprečno oceno 17,89 ocenili 92 vzorcev vin