S srpi in kosami nad zlato klasje!

Žetev Stara GoraV tem vročem poletnem času, ko je žetev pšenice na vrhuncu in ko so se pridelovalci, mlinarji in peki uspeli dogovoriti za odkupne cene, potekajo po državi različne prireditve povezane z žetvijo in košnjo zlatega klasja. Tako je tudi na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekala tradicionalna folklorno obarvana prireditev, že 23. žetev zlatega klasa, ki jo je, ob sodelovanju PGD Stara Gora, Kmetijsko svetovalne službe Gornja Radgona in TD Sv Jurij ob Ščavnici, pripravilo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij. Prireditev, ki sta jo povezovali humoristki Fanika in Jessika, se je odvijala ob znamenitem mlinu na veter na Stari Gori. Zbirališče tekmovalk in tekmovalcev, tam se je pozneje odvijala tudi veselica, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Klateži, je bilo pod stoletnimi drevesi ob gasilskem domu PGD Stara Gora.

Obiskovalci uživali na 23. žetvi zlatega klasa na Stari Gori

Tudi letos se je v sklopu dogodkov in aktivnosti, ki so bili načrtovani ob prazniku farnega zavetnika sv. Petra v Gornji Radgoni, organiziralo tradicionalno prijateljsko kolesarjenje

KolesarjenjePrva sobota v mesecu juliju je v župniji Gornja Radgona že peto leto namenjena za tradicionalno prijateljsko kolesarjenje. Tudi letos so ta dan namenili druženju ob poganjanju pedal kolesa, hkrati pa obiskali in spoznali veliko zanimivega. Tokratna kolesarska pot se je za vrle radgonske kolesarje pričela izpred Trstenjakovega doma v Gornji Radgoni ob blagoslovu domačega župnika Franca Hozjana za srečno vožnjo in vrnitev. Ob poti, ki je bila dolga nekaj čez 100 km, so si ogledali ob predstavitvi tamkajšnjega priljubljenega župnika Igorja Novaka novozgrajeno cerkev v Košakih, ki je bila nedavno odkupljena in vrnjena cerkvi, obiskali so Zavod Antona Martina Slomška, ki je mlada kulturna in vzgojna ustanova, ustanovo je leta 1995 ustanovila takrat škofija, danes Nadškofija Maribor.

Prijateljsko kolesarjenje iz Gornje Radgone v Maribor

Kislo štajersko župo so kuhali pod stoletnimi drevesi radenskega parka

Kisla juhaV okviru praznovanja 23. radenskega občinskega praznika, so poleg številnih takšnih in drugačnih prireditev, letos pripravili tudi 21. tradicionalno tekmovanje v kuhanju kisle štajerske juhe (žüpe) v kotličku na prostem. Letošnje tekmovanje, ki ga je pripravilo Turistično društvo Radenci, pod vodstvom predsednice Karmen Kavčič Žibret, je bilo na lepi lokaciji pod še nekaj preživelimi stoletnimi drevesi radenskega parka. V okviru prireditve se je sicer odvijalo marsikaj zanimivega, zlasti za otroke, tako da je na stotine obiskovalcev prišlo na svoje. Na samem tekmovanju, ki ga je v svojem duhovitem slogu povezoval domači humorist Emil Šmid, je nastopilo 14 ekip, katere so sestavljali glavni kuhar (ica) in pomočnik ter še kdo (predstavniki turizma, društev in sploh javnega življenja občine in regije ter tudi znani gostje). Bilo je resda zelo vroče, a težav vseeno ni bilo.

Mladina kuha najboljšo kislo juho

Piščančji pred kunčjim in ribjim paprikašem!

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 9. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred devetimi leti odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je lani organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj.

V Polani je devetič zadišalo po štirih vrstah paprikaša

Gasilci pred Smrkci in Babuškami!

Bogračiada ČernelavciMinuli izjemno topli vikend, ko se je po Pomurju odvijalo veliko takšnih in drugačnih prireditev in dogodkov je še posebej veliko pozornost pritegnilo 7. tekmovanje v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bograča, ki ga je v središču Černelavcev pri Murski Soboti, pripravila Gostilna Spirić. Nastopilo je kar 20 ekip iz širšega pomurskega območja, ki so bograč kuhale v kotličku na odprtem ognju. Prireditev na „glavnem trgu", pred gostiščem „Spirić" v Černelavcih se je začela že ob 16. uri, ko je bilo izjemno vroče, a so se tekmovalci znašli vsak po svoje, predvsem s hladnimi napitki. Po kuhanju in ocenjevanju skuhanih bogračev se je ozračje nekoliko ohladilo, a so pozneje za veselo in vroče vzdušje poskrbeli muzikantje.

Na 7. tekmovanju v kuhanju bograča v Černelavcih tekmovalo 20 ekip

Kdo kuha najboljšo prežganko, kislo juho, vampe, gobovo smetanovo juho...

Vogričevci jediMed ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tiste izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše in prežganke kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. In okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo soboto v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan.

Žüpe pa vampi nejbojši v Vogričovcih

Dolgoletni raznašalec časopisov Alojz Pisnjak in njegov brat dvojček Jože, sta se srečala z Abrahamom

Dvojčka PisnjakV teh toplih pomladnih mesecih je bilo izjemno prijetno, veselo in razigrano v družinah Pisnjak v Satahovcih ter Borejcih v Prekmurju. Kako tudi ne, ko pa sta se dvojčka Alojz in Jože, minulo nedeljo, srečala z Abrahamom in takšen življenjski jubilej je pač potrebno še posebej obeležiti. Dolgoletni raznašalec časopisov, predvsem Novic in Dela, Alojz Pisnjak, doma iz Satahovcev, se rodil le 15 minut pred bratom Jožetom iz Borejcev, tako da se je slavje začelo pri „starejšem" Alojzu in nadaljevalo v Borejcih. Skromna in prijazna Abrahamovca sta rojena v družini še dveh bratov (Štefan in Stanko) ter sestre, ki je žal umrla že po porodu. Pred leti jim je umrla tudi mama, oče pa je še živ. Oba sta služila JLA v Banjaluki, pozneje pa sta si ustvarila družini, ki jima v pravem pomenu besede, največ pomenita, saj imata skupaj kar devet otrok.

Dvojčka, ki ohranjata družinske vrednote!

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

V Radencih so s povprečno oceno 17,89 ocenili 92 vzorcev vin

 

Družina Belak z najvišjo (18,87) oceno     

Vinogradniki Kapela - RadenciZnan slovenski pregovor pravi, da vino ni rado samo in taki smo tudi prebivalci Slovenije, saj se nadvse radi družimo z vini. Vso to bogastvo izvira predvsem iz raznolikosti tal in podnebja na zelo majhnem ozemlju, iz stoletnih izkušenj ustvarjalnih slovenskih vinogradnikov in vinarjev, ki v teh pestrih, a pogosto težkih naravnih razmerah znajo ustvarjati vina vrhunskih kakovosti.

Na stičišču alpskega, mediteranskega in panonskega sveta človek že krepko več kot dve tisočletji goji vinsko trto in prideluje vina, ki so v zgodovinskem razvoju pomembno sooblikovala različnosti kulturnih oblik, vsakdanjikov in praznikov, življenjskih slogov. Vinska trta pri nas uspeva in daje vino že od nekdaj; zato ima tudi precej zanimivo zgodovino. Kultura vinske trte na Slovenskem je stara, kot so stari naseljenci na naših tleh... Torej; Vino nas povezuje že stoletja, dobro desetletje pa povezuje tudi vinogradnike iz Kapelskih in tudi Radgonskih goric, ki so včlanjeni v Društvu vinogradnikov in ljubiteljev vina Kapela Občina Radenci.

V omenjenem društvu je trenutno kar 197 članic in članov, ki poleg drugih aktivnosti, predvsem izobraževanja in usposabljanja, skrbijo za kulturo pitja vina in njegovo kakovost. In prav kakovost letnika 2011 so (devetič) preverjali na tradicionalnem ocenjevanju - prerezu letnika, ki je potekalo v zidanici Družine Belak na Radenskem Vrhu. Tam je petčlanska ocenjevalna komisija: Alojz Filipič, predsednik, ter člani: Cvetka Sakelšek, Barbika Žunič, Klavdija Topolovec Špur in Otmar Babič, ocenila natanko 92 vzorcev, dvanajstih sortnih in enega mešanega vina. Dosežena je bila povprečna ocena 17,89 kar je nekoliko več kot so imeli povprečno oceno lani. Zato so vinogradniki radensko – kapelskega območja lahko zelo zadovoljni, saj so lansko leto dobro izkoristili bogato 'ponudbo' narave in pridelali zares odlična vina. Najvišjo oceno si je spet prislužilo vino traminec, ki ga je pridelala družina Belak iz Paričjaka, vsem najboljšim pa so zlate (54), srebrne (28) in bronaste (7) medalje ter priznanja (1) podelili na posebni slovesnosti v Šratovcih. Starosta radenskih in sploh pomurskih vinogradnikov ter kmetijcev, dr. Alojz Slavič je s posebnim zadovoljstvom ugotovil, da sta na letošnjem ocenjevanju bila izločena le dva vzorca (2,17%), kar je najmanj v vseh dosedanjih ocenjevanjih, hkrati pa to potrjuje, da vinarji vedno bolje delajo.

Na tokratnem ocenjevanju so podelili sedem naslovov prvaka sort, ki so jih prejeli: Ivan Podgoršek iz Smlednika (zvrst), Vinogradništvo Korošec iz Rožičkega Vrha (laški rizling), Anton & Marija Ficko iz Ljubljane (chardonnay), Anton Čolnik iz Radencev (rumeni muškat), Marjan Kovačič iz Šratovcev (sauvignon), Vinogradništvo Lovenjak s Kapelskega Vrha (sivi pinot), ter družina Belak iz Paričjaka (traminec).

In kakšno je strokovno mnenje o vinskem letniku 2011?

„Prav gotovo je za vsako vinogradniško društvo samo ocenjevanje zelo važen dogodek, saj je prvi cilj delovanja vseh društev dvig kvalitete vina. Vsak vinski letnik je malo drugačen. Glede na kvaliteto grozdja ocenjevalci ne bi smeli biti razočarani in tudi tokrat nismo bili. Če ocenjevanje primerjamo z njihovimi začetki, lahko danes z gotovostjo trdimo, da so Kapelski vinogradniki močno napredovali pri dvigu kakovosti vin. Na prvih ocenjevanjih pred leti smo ugotavljali precej več kletarskih napak. Npr. precej več je bilo oksidacij, s čem kot pravimo dobimo ocetni cik. Tipičnih oksidacij letos pravzaprav nismo našli. Kadar imamo reduktivno tehnologijo pa nas srečujejo druge nevarnosti. Tukaj pa namesto oksidativnih mikrobov nastopijo drugi, ki pa »delajo« brez prisotnosti kisika iz zraka. Ti navadno napadejo vinsko kislino, glicerol in tudi mlečno. Vinsko kislino spremenijo v propionsko in ocetno. Stranski proizvod je tudi CO2, kar se vidi na mehurčkih. Vino se osiromaši na značilnosti, postane pusto, okus proti grenkobi. Tudi nekateri neznani vonji so lahko posledica tega delovanja. Nekaj teh napak pa smo našli pri letošnjih vzorcih. Pri reduktivni tehnologiji je važno, da imamo postopke, ki zmanjšujejo mikrofloro (čistila, filtracije), pretoke in normalno žveplanje. Pri tej tehnologiji se prej pojavijo boekserji, ki so spojine z žveplom. Tudi teh smo nekaj našli. Med napakami smo večkrat našli tudi preveč SO2. Drugače lahko rečemo, da smo v večini ocenjevali zelo dobre vzorce vin, ki so pravi odraz nadpovprečnega letnika. Vina letnika 2011 so zelo polna, lepih barv. Kisline so nižje, zato smo imeli zelo lepa suha vina. Med kislejšimi vini, kot rečemo, je prijetno presenetil šipon“, pravi predsednik ocenjevalne komisije, vinski in šampanjski vitez Alojz Filipič, univ. dipl. ing. ŽT.

Po njegovem prepričanju so letos, med drugimi sortami navdušili chardonay, beli pinot in sivi pinot, pravi predstavniki izredne letine. Renski rizling je bil krepak in širok, vendar so med petimi vzorci našli dva z napako. Zelo ekstra se je pokazal muškat otonel, zelo čisti pa so bili tudi rumeni muškati. Rahlo sta komisijo in Filipiča razočarali sorti sauvignon in traminec. Posebno med traminci je bilo preveč neizrazitih okusov in vonjev, pri sauvignonu pa jih je bilo več z rahlimi napakami. Predikatom pa je manjkal prijeten okus in vonj po botritisu. „Izredno dobro se je predstavil zeleni silvanec. Zvrsti so bile solidne, nekatere nezrele. Modre sorte so bile pri dveh vzorcih zelo korektne, pri dveh pa smo našli malo več SO2 in malo grenkobe. V povprečju je komisija ocenila vinski letnik 2011 z malo manj kot 18 točk. Kljub temu je ta letnik vina eden boljših letnikov do sedaj“, dodaja Filipič.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno V Radencih so s povprečno oceno 17,89 ocenili 92 vzorcev vin