Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

V Radencih so s povprečno oceno 17,89 ocenili 92 vzorcev vin

 

Družina Belak z najvišjo (18,87) oceno     

Vinogradniki Kapela - RadenciZnan slovenski pregovor pravi, da vino ni rado samo in taki smo tudi prebivalci Slovenije, saj se nadvse radi družimo z vini. Vso to bogastvo izvira predvsem iz raznolikosti tal in podnebja na zelo majhnem ozemlju, iz stoletnih izkušenj ustvarjalnih slovenskih vinogradnikov in vinarjev, ki v teh pestrih, a pogosto težkih naravnih razmerah znajo ustvarjati vina vrhunskih kakovosti.

Na stičišču alpskega, mediteranskega in panonskega sveta človek že krepko več kot dve tisočletji goji vinsko trto in prideluje vina, ki so v zgodovinskem razvoju pomembno sooblikovala različnosti kulturnih oblik, vsakdanjikov in praznikov, življenjskih slogov. Vinska trta pri nas uspeva in daje vino že od nekdaj; zato ima tudi precej zanimivo zgodovino. Kultura vinske trte na Slovenskem je stara, kot so stari naseljenci na naših tleh... Torej; Vino nas povezuje že stoletja, dobro desetletje pa povezuje tudi vinogradnike iz Kapelskih in tudi Radgonskih goric, ki so včlanjeni v Društvu vinogradnikov in ljubiteljev vina Kapela Občina Radenci.

V omenjenem društvu je trenutno kar 197 članic in članov, ki poleg drugih aktivnosti, predvsem izobraževanja in usposabljanja, skrbijo za kulturo pitja vina in njegovo kakovost. In prav kakovost letnika 2011 so (devetič) preverjali na tradicionalnem ocenjevanju - prerezu letnika, ki je potekalo v zidanici Družine Belak na Radenskem Vrhu. Tam je petčlanska ocenjevalna komisija: Alojz Filipič, predsednik, ter člani: Cvetka Sakelšek, Barbika Žunič, Klavdija Topolovec Špur in Otmar Babič, ocenila natanko 92 vzorcev, dvanajstih sortnih in enega mešanega vina. Dosežena je bila povprečna ocena 17,89 kar je nekoliko več kot so imeli povprečno oceno lani. Zato so vinogradniki radensko – kapelskega območja lahko zelo zadovoljni, saj so lansko leto dobro izkoristili bogato 'ponudbo' narave in pridelali zares odlična vina. Najvišjo oceno si je spet prislužilo vino traminec, ki ga je pridelala družina Belak iz Paričjaka, vsem najboljšim pa so zlate (54), srebrne (28) in bronaste (7) medalje ter priznanja (1) podelili na posebni slovesnosti v Šratovcih. Starosta radenskih in sploh pomurskih vinogradnikov ter kmetijcev, dr. Alojz Slavič je s posebnim zadovoljstvom ugotovil, da sta na letošnjem ocenjevanju bila izločena le dva vzorca (2,17%), kar je najmanj v vseh dosedanjih ocenjevanjih, hkrati pa to potrjuje, da vinarji vedno bolje delajo.

Na tokratnem ocenjevanju so podelili sedem naslovov prvaka sort, ki so jih prejeli: Ivan Podgoršek iz Smlednika (zvrst), Vinogradništvo Korošec iz Rožičkega Vrha (laški rizling), Anton & Marija Ficko iz Ljubljane (chardonnay), Anton Čolnik iz Radencev (rumeni muškat), Marjan Kovačič iz Šratovcev (sauvignon), Vinogradništvo Lovenjak s Kapelskega Vrha (sivi pinot), ter družina Belak iz Paričjaka (traminec).

In kakšno je strokovno mnenje o vinskem letniku 2011?

„Prav gotovo je za vsako vinogradniško društvo samo ocenjevanje zelo važen dogodek, saj je prvi cilj delovanja vseh društev dvig kvalitete vina. Vsak vinski letnik je malo drugačen. Glede na kvaliteto grozdja ocenjevalci ne bi smeli biti razočarani in tudi tokrat nismo bili. Če ocenjevanje primerjamo z njihovimi začetki, lahko danes z gotovostjo trdimo, da so Kapelski vinogradniki močno napredovali pri dvigu kakovosti vin. Na prvih ocenjevanjih pred leti smo ugotavljali precej več kletarskih napak. Npr. precej več je bilo oksidacij, s čem kot pravimo dobimo ocetni cik. Tipičnih oksidacij letos pravzaprav nismo našli. Kadar imamo reduktivno tehnologijo pa nas srečujejo druge nevarnosti. Tukaj pa namesto oksidativnih mikrobov nastopijo drugi, ki pa »delajo« brez prisotnosti kisika iz zraka. Ti navadno napadejo vinsko kislino, glicerol in tudi mlečno. Vinsko kislino spremenijo v propionsko in ocetno. Stranski proizvod je tudi CO2, kar se vidi na mehurčkih. Vino se osiromaši na značilnosti, postane pusto, okus proti grenkobi. Tudi nekateri neznani vonji so lahko posledica tega delovanja. Nekaj teh napak pa smo našli pri letošnjih vzorcih. Pri reduktivni tehnologiji je važno, da imamo postopke, ki zmanjšujejo mikrofloro (čistila, filtracije), pretoke in normalno žveplanje. Pri tej tehnologiji se prej pojavijo boekserji, ki so spojine z žveplom. Tudi teh smo nekaj našli. Med napakami smo večkrat našli tudi preveč SO2. Drugače lahko rečemo, da smo v večini ocenjevali zelo dobre vzorce vin, ki so pravi odraz nadpovprečnega letnika. Vina letnika 2011 so zelo polna, lepih barv. Kisline so nižje, zato smo imeli zelo lepa suha vina. Med kislejšimi vini, kot rečemo, je prijetno presenetil šipon“, pravi predsednik ocenjevalne komisije, vinski in šampanjski vitez Alojz Filipič, univ. dipl. ing. ŽT.

Po njegovem prepričanju so letos, med drugimi sortami navdušili chardonay, beli pinot in sivi pinot, pravi predstavniki izredne letine. Renski rizling je bil krepak in širok, vendar so med petimi vzorci našli dva z napako. Zelo ekstra se je pokazal muškat otonel, zelo čisti pa so bili tudi rumeni muškati. Rahlo sta komisijo in Filipiča razočarali sorti sauvignon in traminec. Posebno med traminci je bilo preveč neizrazitih okusov in vonjev, pri sauvignonu pa jih je bilo več z rahlimi napakami. Predikatom pa je manjkal prijeten okus in vonj po botritisu. „Izredno dobro se je predstavil zeleni silvanec. Zvrsti so bile solidne, nekatere nezrele. Modre sorte so bile pri dveh vzorcih zelo korektne, pri dveh pa smo našli malo več SO2 in malo grenkobe. V povprečju je komisija ocenila vinski letnik 2011 z malo manj kot 18 točk. Kljub temu je ta letnik vina eden boljših letnikov do sedaj“, dodaja Filipič.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno V Radencih so s povprečno oceno 17,89 ocenili 92 vzorcev vin