V štirih dneh je 10 prijateljev prehodilo 172 kilometra iz dolenjske Šmarjete do prekmurske Cankove - pridružilo se jim je še šest kolesarjev

Od Dolenjske do PrekmurjaMinulo nedeljo, ko so na Cankovi potekale tradicionalne vaške igre desetih vasi iz občine Cankova in njihovih gostov, se je zaključil 4. prekmursko-dolenjski dobrodelni "pohod prijateljstva 2017". Po štirih dnevih hoje in prehojenih 172 kilometrov, od Šmarjete do Cankove, je 11 udeležencev s ponosom dejalo, da jim je uspel veliki met, kajti ni mačji kašelj po takšni vročini, kot je vladala od četrtka do nedelje (običajno jim je ob koncu posameznih etap malo ponagajal tudi dež), prehoditi takšno pot.

Pomurci so pešačili za

Počitniški dnevi v družbi prijateljev

Radgončani na morjuV TA Dvoršak iz Lomanoš so se tudi letos potrudili in pripravili odlični poletni počitniški aranžma za vse tiste, ki so želeli z avtobusnim prevozom preživeti brezskrbne skupne počitniške dneve na morju in plaži mesta Novigrad ter Istrskih Toplicah na Hrvaškem. Že vrsto let, tradicionalno prvi teden v mesecu avgustu, se v TA Dvoršak zares potrudijo in pripravijo odlično počitnikovanje na obali Novigrada in Istrskih term. Tudi letos je bilo zanimanje za to ponudbo zelo veliko.

Skupaj so preživeli poletne počitnice

Na vaških igrah v Lutvercih jih je kar 38 streljajo s fračo

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču v Lutvercih je tamkajšnji vaški odbor, minuli konec tedna, pripravil 3. vaške igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo šest ekip predvsem iz Apaške doline, a tudi njihovi prijatelji iz Šaleške doline, ter iz Benedikta. Ob tem se je v streljanju s fračo borilo kar 38 tekmovalcev, od tega 31 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire. Zanimivost je pripravila tudi 53-letna Ivanka Gregorič, ki se je v Lutverce, iz več kot 30 km oddaljenih Grabšincev, pripeljala kar s štirikolesnikom.

Domačini pred Apačami in Nasovo

Osmič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Bujta repaV okviru 22. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 8. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In nič nenavadnega ni, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat, poleg predvsem domačih ekip, drugič nastopila tudi ekipa Slovenskih novic, ki se je še drugič morala zadovoljiti z nehvaležnim 4. mestom.

Bacardi boys pred vinogradniki in upokojenci

Pri Sveti Ani se je 14 ekip pomerilo v kuhanju Štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa Avtoservis Bauman - zbrana sredstva so namenili Vrtcu Lokavec

Kisla juha Sveta AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2017, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 7. tekmovanje v kuhanju Štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, Krajevni odbor Rdečega križa Lokavec in Okrepčevalnica Šenk, ki so na tekmovanje pritegnili več kot solidnih 14 ekip, čeprav so vročina in tudi številni dogodki v okolici, odvrnili še nekatere ekipe. Kljub vsemu je alfa in omega tekmovanja Lili Uroševič bila več kot zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Petnajsta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala še veliki pisker juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo.

Avtomehaniki pred kmeti in športniki

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Žetev Spodnja ŠčavnicaJulij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času, v izjemno veliki vročini, je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 35. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil vedno dobrodošlo.

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

S srpi in kosami nad zlato klasje!

Žetev Stara GoraV tem vročem poletnem času, ko je žetev pšenice na vrhuncu in ko so se pridelovalci, mlinarji in peki uspeli dogovoriti za odkupne cene, potekajo po državi različne prireditve povezane z žetvijo in košnjo zlatega klasja. Tako je tudi na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekala tradicionalna folklorno obarvana prireditev, že 23. žetev zlatega klasa, ki jo je, ob sodelovanju PGD Stara Gora, Kmetijsko svetovalne službe Gornja Radgona in TD Sv Jurij ob Ščavnici, pripravilo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij. Prireditev, ki sta jo povezovali humoristki Fanika in Jessika, se je odvijala ob znamenitem mlinu na veter na Stari Gori. Zbirališče tekmovalk in tekmovalcev, tam se je pozneje odvijala tudi veselica, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Klateži, je bilo pod stoletnimi drevesi ob gasilskem domu PGD Stara Gora.

Obiskovalci uživali na 23. žetvi zlatega klasa na Stari Gori

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

V Radencih so s povprečno oceno 17,89 ocenili 92 vzorcev vin

 

Družina Belak z najvišjo (18,87) oceno     

Vinogradniki Kapela - RadenciZnan slovenski pregovor pravi, da vino ni rado samo in taki smo tudi prebivalci Slovenije, saj se nadvse radi družimo z vini. Vso to bogastvo izvira predvsem iz raznolikosti tal in podnebja na zelo majhnem ozemlju, iz stoletnih izkušenj ustvarjalnih slovenskih vinogradnikov in vinarjev, ki v teh pestrih, a pogosto težkih naravnih razmerah znajo ustvarjati vina vrhunskih kakovosti.

Na stičišču alpskega, mediteranskega in panonskega sveta človek že krepko več kot dve tisočletji goji vinsko trto in prideluje vina, ki so v zgodovinskem razvoju pomembno sooblikovala različnosti kulturnih oblik, vsakdanjikov in praznikov, življenjskih slogov. Vinska trta pri nas uspeva in daje vino že od nekdaj; zato ima tudi precej zanimivo zgodovino. Kultura vinske trte na Slovenskem je stara, kot so stari naseljenci na naših tleh... Torej; Vino nas povezuje že stoletja, dobro desetletje pa povezuje tudi vinogradnike iz Kapelskih in tudi Radgonskih goric, ki so včlanjeni v Društvu vinogradnikov in ljubiteljev vina Kapela Občina Radenci.

V omenjenem društvu je trenutno kar 197 članic in članov, ki poleg drugih aktivnosti, predvsem izobraževanja in usposabljanja, skrbijo za kulturo pitja vina in njegovo kakovost. In prav kakovost letnika 2011 so (devetič) preverjali na tradicionalnem ocenjevanju - prerezu letnika, ki je potekalo v zidanici Družine Belak na Radenskem Vrhu. Tam je petčlanska ocenjevalna komisija: Alojz Filipič, predsednik, ter člani: Cvetka Sakelšek, Barbika Žunič, Klavdija Topolovec Špur in Otmar Babič, ocenila natanko 92 vzorcev, dvanajstih sortnih in enega mešanega vina. Dosežena je bila povprečna ocena 17,89 kar je nekoliko več kot so imeli povprečno oceno lani. Zato so vinogradniki radensko – kapelskega območja lahko zelo zadovoljni, saj so lansko leto dobro izkoristili bogato 'ponudbo' narave in pridelali zares odlična vina. Najvišjo oceno si je spet prislužilo vino traminec, ki ga je pridelala družina Belak iz Paričjaka, vsem najboljšim pa so zlate (54), srebrne (28) in bronaste (7) medalje ter priznanja (1) podelili na posebni slovesnosti v Šratovcih. Starosta radenskih in sploh pomurskih vinogradnikov ter kmetijcev, dr. Alojz Slavič je s posebnim zadovoljstvom ugotovil, da sta na letošnjem ocenjevanju bila izločena le dva vzorca (2,17%), kar je najmanj v vseh dosedanjih ocenjevanjih, hkrati pa to potrjuje, da vinarji vedno bolje delajo.

Na tokratnem ocenjevanju so podelili sedem naslovov prvaka sort, ki so jih prejeli: Ivan Podgoršek iz Smlednika (zvrst), Vinogradništvo Korošec iz Rožičkega Vrha (laški rizling), Anton & Marija Ficko iz Ljubljane (chardonnay), Anton Čolnik iz Radencev (rumeni muškat), Marjan Kovačič iz Šratovcev (sauvignon), Vinogradništvo Lovenjak s Kapelskega Vrha (sivi pinot), ter družina Belak iz Paričjaka (traminec).

In kakšno je strokovno mnenje o vinskem letniku 2011?

„Prav gotovo je za vsako vinogradniško društvo samo ocenjevanje zelo važen dogodek, saj je prvi cilj delovanja vseh društev dvig kvalitete vina. Vsak vinski letnik je malo drugačen. Glede na kvaliteto grozdja ocenjevalci ne bi smeli biti razočarani in tudi tokrat nismo bili. Če ocenjevanje primerjamo z njihovimi začetki, lahko danes z gotovostjo trdimo, da so Kapelski vinogradniki močno napredovali pri dvigu kakovosti vin. Na prvih ocenjevanjih pred leti smo ugotavljali precej več kletarskih napak. Npr. precej več je bilo oksidacij, s čem kot pravimo dobimo ocetni cik. Tipičnih oksidacij letos pravzaprav nismo našli. Kadar imamo reduktivno tehnologijo pa nas srečujejo druge nevarnosti. Tukaj pa namesto oksidativnih mikrobov nastopijo drugi, ki pa »delajo« brez prisotnosti kisika iz zraka. Ti navadno napadejo vinsko kislino, glicerol in tudi mlečno. Vinsko kislino spremenijo v propionsko in ocetno. Stranski proizvod je tudi CO2, kar se vidi na mehurčkih. Vino se osiromaši na značilnosti, postane pusto, okus proti grenkobi. Tudi nekateri neznani vonji so lahko posledica tega delovanja. Nekaj teh napak pa smo našli pri letošnjih vzorcih. Pri reduktivni tehnologiji je važno, da imamo postopke, ki zmanjšujejo mikrofloro (čistila, filtracije), pretoke in normalno žveplanje. Pri tej tehnologiji se prej pojavijo boekserji, ki so spojine z žveplom. Tudi teh smo nekaj našli. Med napakami smo večkrat našli tudi preveč SO2. Drugače lahko rečemo, da smo v večini ocenjevali zelo dobre vzorce vin, ki so pravi odraz nadpovprečnega letnika. Vina letnika 2011 so zelo polna, lepih barv. Kisline so nižje, zato smo imeli zelo lepa suha vina. Med kislejšimi vini, kot rečemo, je prijetno presenetil šipon“, pravi predsednik ocenjevalne komisije, vinski in šampanjski vitez Alojz Filipič, univ. dipl. ing. ŽT.

Po njegovem prepričanju so letos, med drugimi sortami navdušili chardonay, beli pinot in sivi pinot, pravi predstavniki izredne letine. Renski rizling je bil krepak in širok, vendar so med petimi vzorci našli dva z napako. Zelo ekstra se je pokazal muškat otonel, zelo čisti pa so bili tudi rumeni muškati. Rahlo sta komisijo in Filipiča razočarali sorti sauvignon in traminec. Posebno med traminci je bilo preveč neizrazitih okusov in vonjev, pri sauvignonu pa jih je bilo več z rahlimi napakami. Predikatom pa je manjkal prijeten okus in vonj po botritisu. „Izredno dobro se je predstavil zeleni silvanec. Zvrsti so bile solidne, nekatere nezrele. Modre sorte so bile pri dveh vzorcih zelo korektne, pri dveh pa smo našli malo več SO2 in malo grenkobe. V povprečju je komisija ocenila vinski letnik 2011 z malo manj kot 18 točk. Kljub temu je ta letnik vina eden boljših letnikov do sedaj“, dodaja Filipič.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno V Radencih so s povprečno oceno 17,89 ocenili 92 vzorcev vin