Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Veliko se jih je udeležilo tradicionalnega avgustovskega piknika v radgonskem DSO

DSO piknikPodobno kot že prej, so se še avgusta, ob lepem in prijetnem poletnem popoldnevu, ob fontani, na dvorišču Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona na pikniku zbrali stanovalci doma, njihovi svojci, prostovoljci, zaposleni in nekateri gostje. Skupaj so ugotovili, da se je lepo družiti in klepati s sovrstniki in svojimi bližnjimi. Zato so z veseljem klepetali, obujali spomine, se nasmejali, seveda tudi uživali ob dobri hrani ter osvežilni pijači, in vse skupaj je spet minulo v nadvse prijetni atmosferi. In znova se je potrdilo, da ima vodstvo doma razumevanje za stanovalce in njihove svojce, saj se vsi radi družijo.

Ob dobrotah z žara se je bilo prijetno družiti s svojci in sovrstniki

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Prekmurske dobrote za domačine in goste

 

Terme 3000 so konec tedna gostile II. Festival prekmurske gibanice in prekmurske šunke, kjer se je potrdila odličnost omenjenih dobrot na katere so na skrajnjem severovzhodu države ponosni

Prekmurske dobroteV hotelu Termal in v parku Term 3000 v Moravskih Toplicah je minulo soboto potekala ena največjih pomurskih etno-kulinaričnih turističnih prireditev, II. festival prekmurske šunke in gibanice. Bil je to pravi praznik obeh zaščitenih prekmurskih kulinaričnih dobrot. Sploh pa je v Termah 3000 predvsem dišalo po prekmurskih dobrotah in avtohtonih izdelkih, ki so jih na ogled in pokušino ponudili organizatorji II. Festivala prekmurske gibanice in prekmurske šunke. V sodelovanju z Društvom za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot in TIC Moravske Toplice je bila tudi zelenica ob športnem parku Term 3000 v znamenju edinstvenega kulinaričnega in etnološkega izročila Prekmurja. Festival je plod sodelovanja turizma in malega podjetništva s ciljem ozaveščanja o bogati dediščini prekmurske regije in širši turistični predstavitvi na enem mestu.

„Ponos na kulturno dediščino regije izražamo skozi celovito turistično ponudbo in številne spremljevalne dogodke. Sodelujemo z lokalnimi turističnimi organizacijami in društvi ter s številnimi drugimi kulturnimi, športnimi, rekreacijskimi društvi in prostovoljnimi organizacijami. Pri tem nastopamo v različnih vlogah: bodisi kot pobudniki in nosilci projektov, h katerim vabimo partnerje v okolju, bodisi kot eden izmed sodelujočih partnerjev, pogosto pa tudi kot sponzor, saj številnim projektom namenjamo tudi finančno ali materialno podporo“, je o vključenosti in sodelovanju z lokalnim okoljem povedala Vesna Maučec, direktorica hotelov Termal in Ajda, ki je tudi predstavila raznolike spremljevalne dogodke, s katerimi bodo v letošnjem poletju razveseljevali tako goste termalnega središča kot enodnevne obiskovalce iz lokalnega in širšega okolja.

Pri tem odlično sodeluje tudi TIC Moravske Toplice, s katerim Terme 3000 dobro sodelujejo tudi v okviru drugih skupnih projektov na področju ustvarjanja spremljevalnih dogodkov in skupnih trženjskih aktivnosti, ki je k sodelovanju pri ustvarjanju kulinarično-etnološkega festivala povabil tudi številne ponudnike rokodelskih in živilskih proizvodov, ki se predstavljajo na »prekmurskem senji« (prekmurski sejem o.p.). Tradicionalne obrti in rokodelstvo so na festivalu predstavljali na približno dvajsetih stojnicah, obiskovalci pa so se na delavnicah lahko naučili njihove izdelave. Ob tem je TIC Moravske Toplice, v sodelovanju z animatorji Term 3000 poskrbel tudi za izvedbo atraktivnih vaških iger, na katerih se je v prekmurskih običajih pomerilo šest ekip. Na stojnicah so na ogled bili izdelki iz lesa, slame, ličja, šibja, manjkalo ni niti umetnostno kovaštvo, lončarstvo, čebelarstvo, umetnostno struženje lesa, izdelava ptičjih krmilnic, izdelki iz zelišč, sirarstvo ipd.

„Danes je pri odločitvah, kam na počitnice, v ospredju možnost raznovrstnih doživetij in v Termah 3000 namenjamo veliko pozornost stalnemu dvigu kakovosti storitev in vsebinski bogatitvi ponudbe. Festival prekmurske gibanice in prekmurske šunke v Termah 3000 je plod sodelovanja Term 3000, Društva za promocijo in zaščito Prekmurskih dobrot in TIC Moravske Toplice in pomeni povezovanje bogatega kulinaričnega in etnološkega izročila ter turizma v Prekmurju. Prireditev smo organizirali s ciljem aktivnega ozaveščanja in širše promocije bogate prekmurske etnološke in kulturne dediščine, tako je športni park Term 3000 konec tedna bil v znamenju prekmurske kulinarike, vinarstva in glasbe“, nam je povedala Barbara Stopinšek iz Term 3000.

V okviru festivala, sta ločeni strokovni komisiji, že v dopoldanskem času, pod vodstvom dr. Božidar Žlender (člani komisije: Tomaž Sršen, Štefan Sraka, Boštjan Režonja, Igor Kustecin) in dr. Romane Karas (člani komisije: Jasna Casar, Tanja Džuban, Zdenka Tompa, Ivanka Donko), ocenjevali prispele vzorce, po približno 15 do 20 prekmurskih gibanic, prekmurskih gibanic in prvič perecev. Organizatorji so k sodelovanju na strokovnem delu festivala povabili številne proizvajalce in ponudnike prekmurske gibanice, prekmurske šunke in perecev. Ocenjeni izdelki pa so nato bili obiskovalcem na ogled v bližnji slaščičarni Café Praliné. Hkrati so sredi tržnice na odprtem ognju v velikem 200 - litrskem kotlu skuhali bograč, visoko kakovostna vina pa so ponudili najboljši domači vinarji. Kot je z zadovoljstvom izpostavil Janko Kodila, predsednik Društva za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot, je prireditev v vsakem pogledu bila uspešna. Za dobro vzdušje so organizatorji poskrbeli tudi z značilnimi prekmurskimi melodijami in folklornimi nastopi, Pevskim zborom Marjetice, Mlade Beltinške bande in zabavnega ansambla SKOK.

ZMAGE V MARKIŠAVCE, APAČE IN RADMOŽANCE

Ker je strokovno ocenjevanje prekmurskih dobrot, šunke in gibanice, imelo tekmovalni pomen je zanimivo videti, kdo je komisiji ponudil najboljše izdelke. Oba predsednika strokovnih komisij, dr. Božidar Žlender (šunke) in dr. Romana Karas (gibanice) sta bila enotnega mnenja, da so izdelki, ki so jih na ocenjevanje poslali posamezniki, turistične kmetije in vinotoči, gostilne in hoteli, zelo kakovostni, le nekoliko so zatajile prekmurske šunke. Skupaj je v treh kategorijah bilo podeljenih osem zlatih medalj, ter še nekaj srebrnih in broanstih odličij. .

Končni vrstni red, prekmurska šunka: 1. Mesarija Kodila (Markišavci) 19,25; 2. Gostišče Aleksnder (Rumičev breg, Moravske Toplice) 17,50; 3. Marija in Miran Erniša (Suhi Vrh) 17,50 itd.

Končni vrstni red, prekmurska gibanica (zlate medalje): 1. Jožica Semler (Apače) 40,10; 2. Turistična kmetija Puhan (Bogojina) 40, 3. Silvo Pal (Velika Polana) 39,60; 4. Turistična kmetija Ferencovi (Krašči) 39,50 itd.

Končni vrstni red, pereci (zlate medalje): 1. Marija Žižek (Lendava) 26,80; 2. Terezija Gaal 26,10; 3. Rozalija Feher (obe Radmožanci) 25,80 itd.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Prekmurske dobrote za domačine in goste