Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Prekmurske dobrote za domačine in goste

 

Terme 3000 so konec tedna gostile II. Festival prekmurske gibanice in prekmurske šunke, kjer se je potrdila odličnost omenjenih dobrot na katere so na skrajnjem severovzhodu države ponosni

Prekmurske dobroteV hotelu Termal in v parku Term 3000 v Moravskih Toplicah je minulo soboto potekala ena največjih pomurskih etno-kulinaričnih turističnih prireditev, II. festival prekmurske šunke in gibanice. Bil je to pravi praznik obeh zaščitenih prekmurskih kulinaričnih dobrot. Sploh pa je v Termah 3000 predvsem dišalo po prekmurskih dobrotah in avtohtonih izdelkih, ki so jih na ogled in pokušino ponudili organizatorji II. Festivala prekmurske gibanice in prekmurske šunke. V sodelovanju z Društvom za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot in TIC Moravske Toplice je bila tudi zelenica ob športnem parku Term 3000 v znamenju edinstvenega kulinaričnega in etnološkega izročila Prekmurja. Festival je plod sodelovanja turizma in malega podjetništva s ciljem ozaveščanja o bogati dediščini prekmurske regije in širši turistični predstavitvi na enem mestu.

„Ponos na kulturno dediščino regije izražamo skozi celovito turistično ponudbo in številne spremljevalne dogodke. Sodelujemo z lokalnimi turističnimi organizacijami in društvi ter s številnimi drugimi kulturnimi, športnimi, rekreacijskimi društvi in prostovoljnimi organizacijami. Pri tem nastopamo v različnih vlogah: bodisi kot pobudniki in nosilci projektov, h katerim vabimo partnerje v okolju, bodisi kot eden izmed sodelujočih partnerjev, pogosto pa tudi kot sponzor, saj številnim projektom namenjamo tudi finančno ali materialno podporo“, je o vključenosti in sodelovanju z lokalnim okoljem povedala Vesna Maučec, direktorica hotelov Termal in Ajda, ki je tudi predstavila raznolike spremljevalne dogodke, s katerimi bodo v letošnjem poletju razveseljevali tako goste termalnega središča kot enodnevne obiskovalce iz lokalnega in širšega okolja.

Pri tem odlično sodeluje tudi TIC Moravske Toplice, s katerim Terme 3000 dobro sodelujejo tudi v okviru drugih skupnih projektov na področju ustvarjanja spremljevalnih dogodkov in skupnih trženjskih aktivnosti, ki je k sodelovanju pri ustvarjanju kulinarično-etnološkega festivala povabil tudi številne ponudnike rokodelskih in živilskih proizvodov, ki se predstavljajo na »prekmurskem senji« (prekmurski sejem o.p.). Tradicionalne obrti in rokodelstvo so na festivalu predstavljali na približno dvajsetih stojnicah, obiskovalci pa so se na delavnicah lahko naučili njihove izdelave. Ob tem je TIC Moravske Toplice, v sodelovanju z animatorji Term 3000 poskrbel tudi za izvedbo atraktivnih vaških iger, na katerih se je v prekmurskih običajih pomerilo šest ekip. Na stojnicah so na ogled bili izdelki iz lesa, slame, ličja, šibja, manjkalo ni niti umetnostno kovaštvo, lončarstvo, čebelarstvo, umetnostno struženje lesa, izdelava ptičjih krmilnic, izdelki iz zelišč, sirarstvo ipd.

„Danes je pri odločitvah, kam na počitnice, v ospredju možnost raznovrstnih doživetij in v Termah 3000 namenjamo veliko pozornost stalnemu dvigu kakovosti storitev in vsebinski bogatitvi ponudbe. Festival prekmurske gibanice in prekmurske šunke v Termah 3000 je plod sodelovanja Term 3000, Društva za promocijo in zaščito Prekmurskih dobrot in TIC Moravske Toplice in pomeni povezovanje bogatega kulinaričnega in etnološkega izročila ter turizma v Prekmurju. Prireditev smo organizirali s ciljem aktivnega ozaveščanja in širše promocije bogate prekmurske etnološke in kulturne dediščine, tako je športni park Term 3000 konec tedna bil v znamenju prekmurske kulinarike, vinarstva in glasbe“, nam je povedala Barbara Stopinšek iz Term 3000.

V okviru festivala, sta ločeni strokovni komisiji, že v dopoldanskem času, pod vodstvom dr. Božidar Žlender (člani komisije: Tomaž Sršen, Štefan Sraka, Boštjan Režonja, Igor Kustecin) in dr. Romane Karas (člani komisije: Jasna Casar, Tanja Džuban, Zdenka Tompa, Ivanka Donko), ocenjevali prispele vzorce, po približno 15 do 20 prekmurskih gibanic, prekmurskih gibanic in prvič perecev. Organizatorji so k sodelovanju na strokovnem delu festivala povabili številne proizvajalce in ponudnike prekmurske gibanice, prekmurske šunke in perecev. Ocenjeni izdelki pa so nato bili obiskovalcem na ogled v bližnji slaščičarni Café Praliné. Hkrati so sredi tržnice na odprtem ognju v velikem 200 - litrskem kotlu skuhali bograč, visoko kakovostna vina pa so ponudili najboljši domači vinarji. Kot je z zadovoljstvom izpostavil Janko Kodila, predsednik Društva za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot, je prireditev v vsakem pogledu bila uspešna. Za dobro vzdušje so organizatorji poskrbeli tudi z značilnimi prekmurskimi melodijami in folklornimi nastopi, Pevskim zborom Marjetice, Mlade Beltinške bande in zabavnega ansambla SKOK.

ZMAGE V MARKIŠAVCE, APAČE IN RADMOŽANCE

Ker je strokovno ocenjevanje prekmurskih dobrot, šunke in gibanice, imelo tekmovalni pomen je zanimivo videti, kdo je komisiji ponudil najboljše izdelke. Oba predsednika strokovnih komisij, dr. Božidar Žlender (šunke) in dr. Romana Karas (gibanice) sta bila enotnega mnenja, da so izdelki, ki so jih na ocenjevanje poslali posamezniki, turistične kmetije in vinotoči, gostilne in hoteli, zelo kakovostni, le nekoliko so zatajile prekmurske šunke. Skupaj je v treh kategorijah bilo podeljenih osem zlatih medalj, ter še nekaj srebrnih in broanstih odličij. .

Končni vrstni red, prekmurska šunka: 1. Mesarija Kodila (Markišavci) 19,25; 2. Gostišče Aleksnder (Rumičev breg, Moravske Toplice) 17,50; 3. Marija in Miran Erniša (Suhi Vrh) 17,50 itd.

Končni vrstni red, prekmurska gibanica (zlate medalje): 1. Jožica Semler (Apače) 40,10; 2. Turistična kmetija Puhan (Bogojina) 40, 3. Silvo Pal (Velika Polana) 39,60; 4. Turistična kmetija Ferencovi (Krašči) 39,50 itd.

Končni vrstni red, pereci (zlate medalje): 1. Marija Žižek (Lendava) 26,80; 2. Terezija Gaal 26,10; 3. Rozalija Feher (obe Radmožanci) 25,80 itd.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Prekmurske dobrote za domačine in goste