Otroka sta jim obogatila zakonsko življenje!

Zlata poroka HelIstega dne, kot pred pol stoletja, ko sta prvič stopila pred oltar, sta Marija in Jože Hel iz Kunove pri Negovi, v soboto, 20. maja 2017, v krogu najbližjih, sosedov in številnih prijateljev praznovala svojo zlato poroko. Enako kot pred petdesetimi leti, ko sta se poročila v cerkvi Sv. Urbana v Destrniku, od koder izhaja zlatoporočenka Marija, sta tudi tokrat želela svojo 50 letno skupno zakonsko življenje potrditi v cerkvi. Tokrat sta se Bogu za srečen zakon zahvalila v cerkvi Marijinega Rojstva v Negovi, kjer sta jima bili priči hčerka Roberta in sin Jože.

Zlati zakonski jubilej sta obeležila Marja in Jože Hel

Frančiška: Sem vesela slovenska deklica"!

Frančiška Gutman jubilejTe dni je župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Miroslav Petrovič, kot vedno, ko kakšen občan ali občanka praznuje visok življenjski jubilej, obiskal še eno svojo občanko, in sicer Frančiško Gutman v Kokolajnščaku. Skupaj s sodelavko, direktorico občinske uprave Francko Lavrenčič, ter predstavnicama Krajevnega odbora RK Sv. Jurij ob Ščavnici, Cvetko Fiala, Rozino Kraner in Olgo Žmavc, je župan slavljenki izročil darilo ter ji voščil ob 90. življenjskem jubileju. Prijazno jih je sprejel sin Jurij, ki z družino skrbi za jubilantko Frančiško Gutman.

Veliko veselja ob visokem življenjskem jubileju Frančiške Gutman

Niti mraz in megla nista ovira za obisk Miklošovega senja v središču Murske Sobote - več tisoč obiskovalcev je najbolj segalo po kuhanem vinu in kuhanim klobasam

Miklavžev sejemPoleg „Trezinega senja" (Terezijin sejem), ki vsako leto 15. oktobra poteka v središču Murske Sobote, je „Miklošovo senje" (Miklavžev sejem), ki je na sporedu vsako leto 6. decembra (sv. Nikolaj je namreč zavetnik murskosoboške župnije in mesta Murska Sobota op.p.), gotovo ena največjih družabnih in tudi etnoloških prireditev v Murski Soboti in okolici. In to se je potrdilo tudi letos, ko kakšnim tristotim sejmarjem – razstavljalcem oz. prodajalcem, ter več tisočim obiskovalcem, niti mraz in megla, ki sta pritiskala ves dan, nista mogla do živega. Tako je tradicionalno Miklošovo senje tudi tokrat privabila množice obiskovalcev, saj je Slovenska in še nekatere ulice, že od zgodnjega jutra bila polna prodajalcev in obiskovalcev.

V soboto na klobaso in

Generacija prvošolčkov iz šolskega leta 1958/59 spet v šolskih klopeh

Obletnica šole 1958-66Bila je prav vesela in prijetna tista sobota, ko so se za svoje srečanje odločili, sedaj že sami upokojenci, ki so se prvič srečali natanko pred oseminpetdesetimi leti, ko so v šolskem letu 1958/59 bili prvošolčki in prvošolke na OŠ Radgona. Od takrat so naslednjih osem let skupaj sedeli v šolskih klopeh, si nabirali znanje in izkušnje v šoli, ki je takrat bila na radgonskem gradu, ter se potem razšli, vsak za svojim ciljem, vsak za svojo prihodnostjo. To je torej bilo pred dobrega pol stoletja, poleti 1966 in zato so kar nekaj časa potekale aktivnosti, da bi se omenjena generacija v kateri je kar 66 najstnikov končalo osnovnošolsko izobraževanje spet srečala. Hodili so v dveh oddelkih, kjer sta bila razrednika Avgust Posavec in Franc Stergar.

Prvič so se srečali pred 58, razšli pa pred 50 leti...

Znova lepo obiskan smučarski sejem v Gornji Radgoni - lastnike je zamenjalo veliko rabljene zimske in smučarske opreme

Ski sejem GRPodobno kot že skoraj 30 let doslej, je Smučarski klub Radgona, ki uspešno deluje več desetletij, in ki šteje okoli 130 članic in članov, tudi letos pripravil tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme in vseh drugih potrebščin za zimske športe in rekreacijo. Ker je interes ponudnikov opreme bil zelo velik, so sejem pripravili na prostem, ob gasilskem domu v Gornji Radgoni, kjer se je v lepem in sončnem, a dokaj mrzlem vremenu zbralo veliko prodajalcev in kupcev opreme kakor tudi opazovalcev. Medtem ko lastniki in upravljalci zimsko - športnih središč, smučišč, vlečnic, žičnic..., čakajo, da bi padlo čim več snega, ki da bi ostal 'vse tja do maja', pa v številnih slovenskih družinah razmišljajo o tem, kako nabaviti zelo drago smučarsko opremo. In ker je veliko družin, ki si ne morejo privoščiti nove in drage smučarske opreme, ob tem pa predvsem otroci hitro prerastejo tovrstno opremo, so prav dobrodošli 'sejmi rabljene smučarske opreme', katere po večini slovenskih mest in krajev organizirajo smučarski in drugi klubi.

Otroška oprema je bila najbolj iskana

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Mreža zdravega načina življenja srednjih šol!

 

Radenci gostili bodoče gostinske in turistične delavce iz Madžarske in Slovenije

Kuharska delavnica SŠGT RadenciSrednješolci na obeh straneh meje, so bili ciljna skupina v projektu „Mreža zdravega načina življenja srednjih šol“, ki je teden dni potekal v Srednji šoli za gostinstvo in turizem ter dijaškem domu Radenci.

V projektu, ki se je se izvajal v okviru Operativnega programa čezmejnega sodelovanja Slovenija–Madžarska 2007–2013, so sodelovale štiri šole, s tem, da je vodilni partner projekta: Srednja strokovna šola in dijaški dom Bela III. iz Monoštra v Porabju, projektni partnerji pa: Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci; Dvojezična srednja šola Lendava; ter Gimnazija, srednja šola za gostinstvo in turizem Tinódi Sebestyén, Šarvar. To je bila nekakšna tematska poletna praksa (izmenjava dijakov) za bodoče gostince, predvsem kuharje.

Kot nam je razložila ravnateljica SŠGT Radenci Janja Prašnikar Neuvirt so vsi splošni in specifični čezmejni cilji projekta izpolnjeni, nekoliko težav je povzročala le komunikacija, saj mladi Madžari večinoma obvladajo materinščino, ki pa je zlasti dijakinjam in dijakom iz radenske šole, tuja. Kljub temu je projekt, ki se sofinancira iz evropskih sredstev, bil uspešen in na koncu tedenskega druženja so vsi bili zadovoljni. „Osnovni cilji projekta so bili:čezmejno sodelovanje srednjih šol v skrbi za zdrav način življenja mladih; izoblikovanje Mreže zdravega načina življenja srednjih šol; izobraževanje mladih za zdrav način življenja; skrb za ustrezno telesno aktivnost; izmenjava dobre prakse in sodelovalno delo; ozaveščanje, spodbujanje in razvijanje pravilnega odnosa do zdravega načina prehranjevanja; med mladimi razviti zavedanje o pomembnosti zdravega načina življenja“, nam je povedala ravnateljica Janja Prašnikar Neuvirt, ki dodaja, da se je v okviru izvajanja projekta in druženja dijakov štirih šol iz dveh držav, v Radencih odvijalo tudi kar nekaj spremljevalnih dogodkov in prireditev, tako kulturnih kot športnih, ter seveda zabave. Ob tem so mladim gostom razkazali Radence in Pomurje ter tamkajšnje turistične in druge zmogljivosti.

Kljub temu pa so v ospredju bile kuharske delavnice namenjene pripravi zdrave prehrane, ki so bile tudi osrednji cilj celotnega projekta. Dijaki iz vseh štirih šol, skupaj s svojimi mentorji, so med drugimi izvedli tudi delavnice: malica – jedi iz zelišč, mleka in mlečnih izdelkov; malica – jedi iz sadja in zelenjave; priprava jedi, primernih za party večerjo ter postrežba teh jedi; malica-jedi iz žit in stročnic... Pripravljali pa so tudi jedi z žara oz. kotlovine ipd. „Mislim, da je celotni tedenski projekt bil v celoti uspešen in da bo otrokom koristil pri nadaljnjem izobraževanju in pozneje v življenju“, nam je še povedala Prašnikar Neuvirtova.

V okviru celotnega projekta, zlasti med kuharskimi delavnicami, se je uporabljalo največ: zelišč, sadja, zelenjave in drugih zdravih materialov:

Zelišča so prve pomladne znanilke novih sezonskih živil. Nabiramo jih v neokrnjeni naravi ali na vrtu ter takoj uporabimo v pripravi jedi. So nepogrešljiv dodatek k jedem. Z uporabo zelišč lahko zmanjšamo uporabo soli v prehrani. Izboljšajo okus, spodbujajo apetit in ugodno vplivajo na prebavo. Značilen vonj in okus dajejo eterična olja, ki se nahajajo v listih, cvetovih, koreninah in semenih. Po energijski vrednosti je v zeliščih največ ogljikovih hidratov v obliki celuloze, škroba in sladkorja ter vitaminov in mineralnih snovi.

Meni v delavnici: Zlivanka z akacijo; Skutina strjenka z zelišči ob pomladni solati v sirovi košarici in s prekmursko šunko; penasta juha s čemažem; goveji zavitki z žajbljem; zeljna pita; zeleni beluši; prleška gibanica; bezgov čaj.

Sadje in zelenjava: V prehrani je priporočljivo izbirati sezonsko sadje in zelenjavo, pridelano v regiji na naraven način. Največ sadja in zelenjave je v poletnem in jesenskem času. V spomladanskem času uporabljamo veliko mlade zelenjave in nekatero sadje, kot so jagode, češnje, rabarbara, kasneje marelice…Priporočljiva dnevna količina zaužitega sadja je od 100–200g. Sadje vsebuje poleg vode (v nekaterem sadju do 95 %) še vlaknine, lahko prebavljivo fruktozo in glukozo, osvežujoče sadne kisline. Beljakovine in maščobe so predvsem v lupinastem sadju. Vitamini A, C, B kompleks, kalcij, železo, fosfor, natrij. Zelenjavo uživamo mešano v vsej barvni lestvici. Vsebuje veliko vitaminov, mineralnih snovi, železa, natrija in kalija. Zelenjava nima visoke energijske vrednosti ( razen stročnic in krompirja). Z vsebnostjo organskih kislin in eteričnih olj spodbuja apetit in ugodno vpliva na prebavo in presnovo. Bogata je z vlakninami, ki spodbujajo delovanje prebavil, vežejo strupene presnovne produkte, dajejo občutek sitosti, zmanjšujejo nevarnost bolezni prebavil.

Meni na delavnici: Testenine v solati s sadjem; žametna bučna juha s semeni; pisana mesna nabodalca; spomladanski zavitek; skrivnostni paradižnik z ajdovo kašo; hruškove tortice v čežani z rabarbaro; sadno zelenjavni sok.

Party–Ponudba jedi za zabavo: Ješprenova solata; pikantne klobasice; slastni hamburgerji po naše; radenska ponev; mini potičke/koktajl potičke; polnozrnati žličniki; košarica sadja.

Žita in stročnice: V Pomurju – žitnici Slovenije so že od nekdaj pridelovali veliko žit in stročnic. To se je odražalo v prehrani nekoč in tudi danes. Žita in stročnice so nepogrešljiv vir koristnih hranilnih snovi. Prevladujejo ogljikovi hidrati, beljakovine, mineralne snovi in vitamini. Ni naključje, da v prehrani nadomeščamo meso z žiti in stročnicami, saj so vir energije v naši prehrani. Žita uporabljamo v obliki zrnja, za pripravo jedi ali jih meljemo v zdrob in moko. Priporočljivo je, da zrnje meljemo tik pred uporabo, saj le tako ohrani največ hranilnih snovi. Žita so osnova najrazličnejšim testeninam, ki jih lahko pripravimo tudi sami. Od stročnic najpogosteje uporabljamo fižol, grah, pa tudi lečo, čičeriko, sojo in bob. V poletnem času uporabljamo stročnice kot vrtnine, v zimskem času pa uporabljamo posušene, vendar jih moramo pred kuhanjem namočiti v vodi.

Meni na delavnici: Bučni zavitki s čičerikino peno in solato iz leče; juha iz mlade koruze s pikantno klobasico; polpeti žitnega zrna; kremna špinača s koprivami; zapečen korenčkov pire; medena polenta.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Mreža zdravega načina življenja srednjih šol!