Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Mreža zdravega načina življenja srednjih šol!

 

Radenci gostili bodoče gostinske in turistične delavce iz Madžarske in Slovenije

Kuharska delavnica SŠGT RadenciSrednješolci na obeh straneh meje, so bili ciljna skupina v projektu „Mreža zdravega načina življenja srednjih šol“, ki je teden dni potekal v Srednji šoli za gostinstvo in turizem ter dijaškem domu Radenci.

V projektu, ki se je se izvajal v okviru Operativnega programa čezmejnega sodelovanja Slovenija–Madžarska 2007–2013, so sodelovale štiri šole, s tem, da je vodilni partner projekta: Srednja strokovna šola in dijaški dom Bela III. iz Monoštra v Porabju, projektni partnerji pa: Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci; Dvojezična srednja šola Lendava; ter Gimnazija, srednja šola za gostinstvo in turizem Tinódi Sebestyén, Šarvar. To je bila nekakšna tematska poletna praksa (izmenjava dijakov) za bodoče gostince, predvsem kuharje.

Kot nam je razložila ravnateljica SŠGT Radenci Janja Prašnikar Neuvirt so vsi splošni in specifični čezmejni cilji projekta izpolnjeni, nekoliko težav je povzročala le komunikacija, saj mladi Madžari večinoma obvladajo materinščino, ki pa je zlasti dijakinjam in dijakom iz radenske šole, tuja. Kljub temu je projekt, ki se sofinancira iz evropskih sredstev, bil uspešen in na koncu tedenskega druženja so vsi bili zadovoljni. „Osnovni cilji projekta so bili:čezmejno sodelovanje srednjih šol v skrbi za zdrav način življenja mladih; izoblikovanje Mreže zdravega načina življenja srednjih šol; izobraževanje mladih za zdrav način življenja; skrb za ustrezno telesno aktivnost; izmenjava dobre prakse in sodelovalno delo; ozaveščanje, spodbujanje in razvijanje pravilnega odnosa do zdravega načina prehranjevanja; med mladimi razviti zavedanje o pomembnosti zdravega načina življenja“, nam je povedala ravnateljica Janja Prašnikar Neuvirt, ki dodaja, da se je v okviru izvajanja projekta in druženja dijakov štirih šol iz dveh držav, v Radencih odvijalo tudi kar nekaj spremljevalnih dogodkov in prireditev, tako kulturnih kot športnih, ter seveda zabave. Ob tem so mladim gostom razkazali Radence in Pomurje ter tamkajšnje turistične in druge zmogljivosti.

Kljub temu pa so v ospredju bile kuharske delavnice namenjene pripravi zdrave prehrane, ki so bile tudi osrednji cilj celotnega projekta. Dijaki iz vseh štirih šol, skupaj s svojimi mentorji, so med drugimi izvedli tudi delavnice: malica – jedi iz zelišč, mleka in mlečnih izdelkov; malica – jedi iz sadja in zelenjave; priprava jedi, primernih za party večerjo ter postrežba teh jedi; malica-jedi iz žit in stročnic... Pripravljali pa so tudi jedi z žara oz. kotlovine ipd. „Mislim, da je celotni tedenski projekt bil v celoti uspešen in da bo otrokom koristil pri nadaljnjem izobraževanju in pozneje v življenju“, nam je še povedala Prašnikar Neuvirtova.

V okviru celotnega projekta, zlasti med kuharskimi delavnicami, se je uporabljalo največ: zelišč, sadja, zelenjave in drugih zdravih materialov:

Zelišča so prve pomladne znanilke novih sezonskih živil. Nabiramo jih v neokrnjeni naravi ali na vrtu ter takoj uporabimo v pripravi jedi. So nepogrešljiv dodatek k jedem. Z uporabo zelišč lahko zmanjšamo uporabo soli v prehrani. Izboljšajo okus, spodbujajo apetit in ugodno vplivajo na prebavo. Značilen vonj in okus dajejo eterična olja, ki se nahajajo v listih, cvetovih, koreninah in semenih. Po energijski vrednosti je v zeliščih največ ogljikovih hidratov v obliki celuloze, škroba in sladkorja ter vitaminov in mineralnih snovi.

Meni v delavnici: Zlivanka z akacijo; Skutina strjenka z zelišči ob pomladni solati v sirovi košarici in s prekmursko šunko; penasta juha s čemažem; goveji zavitki z žajbljem; zeljna pita; zeleni beluši; prleška gibanica; bezgov čaj.

Sadje in zelenjava: V prehrani je priporočljivo izbirati sezonsko sadje in zelenjavo, pridelano v regiji na naraven način. Največ sadja in zelenjave je v poletnem in jesenskem času. V spomladanskem času uporabljamo veliko mlade zelenjave in nekatero sadje, kot so jagode, češnje, rabarbara, kasneje marelice…Priporočljiva dnevna količina zaužitega sadja je od 100–200g. Sadje vsebuje poleg vode (v nekaterem sadju do 95 %) še vlaknine, lahko prebavljivo fruktozo in glukozo, osvežujoče sadne kisline. Beljakovine in maščobe so predvsem v lupinastem sadju. Vitamini A, C, B kompleks, kalcij, železo, fosfor, natrij. Zelenjavo uživamo mešano v vsej barvni lestvici. Vsebuje veliko vitaminov, mineralnih snovi, železa, natrija in kalija. Zelenjava nima visoke energijske vrednosti ( razen stročnic in krompirja). Z vsebnostjo organskih kislin in eteričnih olj spodbuja apetit in ugodno vpliva na prebavo in presnovo. Bogata je z vlakninami, ki spodbujajo delovanje prebavil, vežejo strupene presnovne produkte, dajejo občutek sitosti, zmanjšujejo nevarnost bolezni prebavil.

Meni na delavnici: Testenine v solati s sadjem; žametna bučna juha s semeni; pisana mesna nabodalca; spomladanski zavitek; skrivnostni paradižnik z ajdovo kašo; hruškove tortice v čežani z rabarbaro; sadno zelenjavni sok.

Party–Ponudba jedi za zabavo: Ješprenova solata; pikantne klobasice; slastni hamburgerji po naše; radenska ponev; mini potičke/koktajl potičke; polnozrnati žličniki; košarica sadja.

Žita in stročnice: V Pomurju – žitnici Slovenije so že od nekdaj pridelovali veliko žit in stročnic. To se je odražalo v prehrani nekoč in tudi danes. Žita in stročnice so nepogrešljiv vir koristnih hranilnih snovi. Prevladujejo ogljikovi hidrati, beljakovine, mineralne snovi in vitamini. Ni naključje, da v prehrani nadomeščamo meso z žiti in stročnicami, saj so vir energije v naši prehrani. Žita uporabljamo v obliki zrnja, za pripravo jedi ali jih meljemo v zdrob in moko. Priporočljivo je, da zrnje meljemo tik pred uporabo, saj le tako ohrani največ hranilnih snovi. Žita so osnova najrazličnejšim testeninam, ki jih lahko pripravimo tudi sami. Od stročnic najpogosteje uporabljamo fižol, grah, pa tudi lečo, čičeriko, sojo in bob. V poletnem času uporabljamo stročnice kot vrtnine, v zimskem času pa uporabljamo posušene, vendar jih moramo pred kuhanjem namočiti v vodi.

Meni na delavnici: Bučni zavitki s čičerikino peno in solato iz leče; juha iz mlade koruze s pikantno klobasico; polpeti žitnega zrna; kremna špinača s koprivami; zapečen korenčkov pire; medena polenta.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Mreža zdravega načina življenja srednjih šol!