Srečalo se je 70 pripadnikov rodbine Steyer z Apaškega polja

Srečanje SteyerVinogradniško posestvo Steyer ali Hišo dišečih tramincev iz Plitvice pri Gornji Radgoni je v preteklosti, predvsem zaradi vrhunskih vin in odlične kulinarike, obiskalo veliko, na stotine in tisoče zlasti ljubiteljev vrhunske kapljice, ne le iz Slovenije, temveč praktično z vseh celin, a gotovo nikoli pred minulo soboto, na čudovitem posestvu, hkrati ni bilo toliko pripadnikov rodbine Steyer. V organizaciji treh sorodnikov, gostitelja Danila Steyerja, apaškega župana, dr. Andreja Steyerja in Ericha Steyerja iz sosednje Avstrije, jih je namreč na 3. bienalno srečanje prišlo okoli 70, od blizu in daleč, največ iz Apaške doline, pa tudi iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga. Med njimi je bila najstarejša Otilija (Steyer) Gungl, rojena 13.12.1928 in najmlajša Ana Stejer, rojena, 9.6.2016.

Steyerji živijo na vseh koncih sveta

Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Nekoč „Metuljček", danes „Prestiž – caffe & grill"

Prestiž GederovciGotovo ni veliko Prekmurcev in gostov iz drugih delov Slovenije, ki so se kdaj peljali čez Avstrijo v Mursko Soboto, in se ne spomnijo Gostilne „Metuljček", tik ob kmetijski zadrugi in krožišču v Gederovcih. Kljub uspešnemu poslovanju je gostišče pred dobrim letom dni prenehalo poslovati, kar je za mnoge ljubitelje dobre kulinarike in tudi hladne pijače, bil pravi mali šok. Toda pred nedavnim se je vse skupaj znova spremenilo na boljše. Sedaj v prijetni prekmurski vasi Gederovci, sredi prečudovitega naravnega okolja na obrobju meje z Avstrijo, ponovno deluje prijeten gostinski lokal, ki se sedaj imenuje „Prestiž – caffe & grill", ki je po mnenju obiskovalcev po kakovosti že prehitel svojega predhodnika. Lokal, ki se nahaja na čudoviti lokaciji, 9 km oddaljeni od Murske Sobote, ter po 5 km od Radencev, Gornje in avstrijske Radgone, je odprl mladi podjetnik Gregor Šavor, ki ga mnogi poznajo tudi kot glasbenika, člana skupine „Prestiž" po kateri je tudi gostilna, znana po prijetnem ambientu, prijaznem osebju in izvrstni ponudbi najrazličnejših jedi, dobila ime.

V Gederovcih deluje novo gostišče z odlično hrano in pijačo

Najpogosteje je bilo slišati, da mora biti delavec pred dobičkom, in da pravice delavcem niso podeljene, ampak izborjene

Kres GRČeprav jim je tudi letos močno nagajalo vreme, saj je občasno „lilo kot iz škafa", je tudi letošnje kresovanje na ŠTC Trate potrdilo, da je radgonsko kresovanje nekaj posebnega, in da ga nihče ne sme odpovedovati tudi če je napovedan dež. Spet se je namreč, kljub deževnemu in tudi mrzlemu vremenu, na tradicionalni prvomajski prireditvi, ki se vsako leto odvija na predvečer praznika dela, zbralo veliko ljudi iz cele regije in tudi iz sosednje Avstrije. V organizaciji Zavoda za kulturo, turizem in promocijo Kultprotur, ter še nekaterih soorganizatorjev, kot so: radgonska občina, PGD Gornja Radgona, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Komunala Radgona, Casa del Nonno...; se je tokrat vse skupaj začelo že ob 19. uri, ko so legendarni Čuki, na prizorišču kresovanja razvajali otroke in njihove starše.

Čukom je na radgonskem kresovanju uspelo pregnali dež

Najboljši kvasenici sta spekli Ema in Majda

Naj kvaseniceVsako leto, konec aprila v občini Sveti Jurij ob Ščavnici obeležujejo svoj praznik – Jurijevo, in tako so tudi letos v omenjeni prleški občini potekali številni dogodki in prireditve. Med slednjimi tudi 4. ocenjevanje kvasenic, ki ga je pripravilo Društvo podeželskih žena Sv. Jurij ob Ščavnici. Kot pravi predsednica društva, v katerem se med drugim prizadevajo ohranjati kulturno dediščino, Ema Lančič, je bilo tudi 4. državno prvenstvo Prleških kvasenic s skutnim nadevom, namenjeno ohranjanju peke te domače jedi. Na državno ocenjevanje pri Sv. Juriju ob Ščavnici se je tokrat prijavilo devet gospodinj iz širšega slovenskega območja, kar je sicer nekoliko manj kot lani. Kljub temu je strokovna komisija, katero so sestavljale: Zdenka Mesarič, Ida Mir (obe strokovni učiteljici kuharstva na SŠGT Radenci), in članica DPŽ Sv. Jurij, Helena Žajdela, imela kar težavno delo izbrati najboljše.

Na 4. ocenjevanju komisija izbirala med devetimi prleškimi kvasenicami

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Mreža zdravega načina življenja srednjih šol!

 

Radenci gostili bodoče gostinske in turistične delavce iz Madžarske in Slovenije

Kuharska delavnica SŠGT RadenciSrednješolci na obeh straneh meje, so bili ciljna skupina v projektu „Mreža zdravega načina življenja srednjih šol“, ki je teden dni potekal v Srednji šoli za gostinstvo in turizem ter dijaškem domu Radenci.

V projektu, ki se je se izvajal v okviru Operativnega programa čezmejnega sodelovanja Slovenija–Madžarska 2007–2013, so sodelovale štiri šole, s tem, da je vodilni partner projekta: Srednja strokovna šola in dijaški dom Bela III. iz Monoštra v Porabju, projektni partnerji pa: Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci; Dvojezična srednja šola Lendava; ter Gimnazija, srednja šola za gostinstvo in turizem Tinódi Sebestyén, Šarvar. To je bila nekakšna tematska poletna praksa (izmenjava dijakov) za bodoče gostince, predvsem kuharje.

Kot nam je razložila ravnateljica SŠGT Radenci Janja Prašnikar Neuvirt so vsi splošni in specifični čezmejni cilji projekta izpolnjeni, nekoliko težav je povzročala le komunikacija, saj mladi Madžari večinoma obvladajo materinščino, ki pa je zlasti dijakinjam in dijakom iz radenske šole, tuja. Kljub temu je projekt, ki se sofinancira iz evropskih sredstev, bil uspešen in na koncu tedenskega druženja so vsi bili zadovoljni. „Osnovni cilji projekta so bili:čezmejno sodelovanje srednjih šol v skrbi za zdrav način življenja mladih; izoblikovanje Mreže zdravega načina življenja srednjih šol; izobraževanje mladih za zdrav način življenja; skrb za ustrezno telesno aktivnost; izmenjava dobre prakse in sodelovalno delo; ozaveščanje, spodbujanje in razvijanje pravilnega odnosa do zdravega načina prehranjevanja; med mladimi razviti zavedanje o pomembnosti zdravega načina življenja“, nam je povedala ravnateljica Janja Prašnikar Neuvirt, ki dodaja, da se je v okviru izvajanja projekta in druženja dijakov štirih šol iz dveh držav, v Radencih odvijalo tudi kar nekaj spremljevalnih dogodkov in prireditev, tako kulturnih kot športnih, ter seveda zabave. Ob tem so mladim gostom razkazali Radence in Pomurje ter tamkajšnje turistične in druge zmogljivosti.

Kljub temu pa so v ospredju bile kuharske delavnice namenjene pripravi zdrave prehrane, ki so bile tudi osrednji cilj celotnega projekta. Dijaki iz vseh štirih šol, skupaj s svojimi mentorji, so med drugimi izvedli tudi delavnice: malica – jedi iz zelišč, mleka in mlečnih izdelkov; malica – jedi iz sadja in zelenjave; priprava jedi, primernih za party večerjo ter postrežba teh jedi; malica-jedi iz žit in stročnic... Pripravljali pa so tudi jedi z žara oz. kotlovine ipd. „Mislim, da je celotni tedenski projekt bil v celoti uspešen in da bo otrokom koristil pri nadaljnjem izobraževanju in pozneje v življenju“, nam je še povedala Prašnikar Neuvirtova.

V okviru celotnega projekta, zlasti med kuharskimi delavnicami, se je uporabljalo največ: zelišč, sadja, zelenjave in drugih zdravih materialov:

Zelišča so prve pomladne znanilke novih sezonskih živil. Nabiramo jih v neokrnjeni naravi ali na vrtu ter takoj uporabimo v pripravi jedi. So nepogrešljiv dodatek k jedem. Z uporabo zelišč lahko zmanjšamo uporabo soli v prehrani. Izboljšajo okus, spodbujajo apetit in ugodno vplivajo na prebavo. Značilen vonj in okus dajejo eterična olja, ki se nahajajo v listih, cvetovih, koreninah in semenih. Po energijski vrednosti je v zeliščih največ ogljikovih hidratov v obliki celuloze, škroba in sladkorja ter vitaminov in mineralnih snovi.

Meni v delavnici: Zlivanka z akacijo; Skutina strjenka z zelišči ob pomladni solati v sirovi košarici in s prekmursko šunko; penasta juha s čemažem; goveji zavitki z žajbljem; zeljna pita; zeleni beluši; prleška gibanica; bezgov čaj.

Sadje in zelenjava: V prehrani je priporočljivo izbirati sezonsko sadje in zelenjavo, pridelano v regiji na naraven način. Največ sadja in zelenjave je v poletnem in jesenskem času. V spomladanskem času uporabljamo veliko mlade zelenjave in nekatero sadje, kot so jagode, češnje, rabarbara, kasneje marelice…Priporočljiva dnevna količina zaužitega sadja je od 100–200g. Sadje vsebuje poleg vode (v nekaterem sadju do 95 %) še vlaknine, lahko prebavljivo fruktozo in glukozo, osvežujoče sadne kisline. Beljakovine in maščobe so predvsem v lupinastem sadju. Vitamini A, C, B kompleks, kalcij, železo, fosfor, natrij. Zelenjavo uživamo mešano v vsej barvni lestvici. Vsebuje veliko vitaminov, mineralnih snovi, železa, natrija in kalija. Zelenjava nima visoke energijske vrednosti ( razen stročnic in krompirja). Z vsebnostjo organskih kislin in eteričnih olj spodbuja apetit in ugodno vpliva na prebavo in presnovo. Bogata je z vlakninami, ki spodbujajo delovanje prebavil, vežejo strupene presnovne produkte, dajejo občutek sitosti, zmanjšujejo nevarnost bolezni prebavil.

Meni na delavnici: Testenine v solati s sadjem; žametna bučna juha s semeni; pisana mesna nabodalca; spomladanski zavitek; skrivnostni paradižnik z ajdovo kašo; hruškove tortice v čežani z rabarbaro; sadno zelenjavni sok.

Party–Ponudba jedi za zabavo: Ješprenova solata; pikantne klobasice; slastni hamburgerji po naše; radenska ponev; mini potičke/koktajl potičke; polnozrnati žličniki; košarica sadja.

Žita in stročnice: V Pomurju – žitnici Slovenije so že od nekdaj pridelovali veliko žit in stročnic. To se je odražalo v prehrani nekoč in tudi danes. Žita in stročnice so nepogrešljiv vir koristnih hranilnih snovi. Prevladujejo ogljikovi hidrati, beljakovine, mineralne snovi in vitamini. Ni naključje, da v prehrani nadomeščamo meso z žiti in stročnicami, saj so vir energije v naši prehrani. Žita uporabljamo v obliki zrnja, za pripravo jedi ali jih meljemo v zdrob in moko. Priporočljivo je, da zrnje meljemo tik pred uporabo, saj le tako ohrani največ hranilnih snovi. Žita so osnova najrazličnejšim testeninam, ki jih lahko pripravimo tudi sami. Od stročnic najpogosteje uporabljamo fižol, grah, pa tudi lečo, čičeriko, sojo in bob. V poletnem času uporabljamo stročnice kot vrtnine, v zimskem času pa uporabljamo posušene, vendar jih moramo pred kuhanjem namočiti v vodi.

Meni na delavnici: Bučni zavitki s čičerikino peno in solato iz leče; juha iz mlade koruze s pikantno klobasico; polpeti žitnega zrna; kremna špinača s koprivami; zapečen korenčkov pire; medena polenta.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Mreža zdravega načina življenja srednjih šol!