Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Mreža zdravega načina življenja srednjih šol!

 

Radenci gostili bodoče gostinske in turistične delavce iz Madžarske in Slovenije

Kuharska delavnica SŠGT RadenciSrednješolci na obeh straneh meje, so bili ciljna skupina v projektu „Mreža zdravega načina življenja srednjih šol“, ki je teden dni potekal v Srednji šoli za gostinstvo in turizem ter dijaškem domu Radenci.

V projektu, ki se je se izvajal v okviru Operativnega programa čezmejnega sodelovanja Slovenija–Madžarska 2007–2013, so sodelovale štiri šole, s tem, da je vodilni partner projekta: Srednja strokovna šola in dijaški dom Bela III. iz Monoštra v Porabju, projektni partnerji pa: Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci; Dvojezična srednja šola Lendava; ter Gimnazija, srednja šola za gostinstvo in turizem Tinódi Sebestyén, Šarvar. To je bila nekakšna tematska poletna praksa (izmenjava dijakov) za bodoče gostince, predvsem kuharje.

Kot nam je razložila ravnateljica SŠGT Radenci Janja Prašnikar Neuvirt so vsi splošni in specifični čezmejni cilji projekta izpolnjeni, nekoliko težav je povzročala le komunikacija, saj mladi Madžari večinoma obvladajo materinščino, ki pa je zlasti dijakinjam in dijakom iz radenske šole, tuja. Kljub temu je projekt, ki se sofinancira iz evropskih sredstev, bil uspešen in na koncu tedenskega druženja so vsi bili zadovoljni. „Osnovni cilji projekta so bili:čezmejno sodelovanje srednjih šol v skrbi za zdrav način življenja mladih; izoblikovanje Mreže zdravega načina življenja srednjih šol; izobraževanje mladih za zdrav način življenja; skrb za ustrezno telesno aktivnost; izmenjava dobre prakse in sodelovalno delo; ozaveščanje, spodbujanje in razvijanje pravilnega odnosa do zdravega načina prehranjevanja; med mladimi razviti zavedanje o pomembnosti zdravega načina življenja“, nam je povedala ravnateljica Janja Prašnikar Neuvirt, ki dodaja, da se je v okviru izvajanja projekta in druženja dijakov štirih šol iz dveh držav, v Radencih odvijalo tudi kar nekaj spremljevalnih dogodkov in prireditev, tako kulturnih kot športnih, ter seveda zabave. Ob tem so mladim gostom razkazali Radence in Pomurje ter tamkajšnje turistične in druge zmogljivosti.

Kljub temu pa so v ospredju bile kuharske delavnice namenjene pripravi zdrave prehrane, ki so bile tudi osrednji cilj celotnega projekta. Dijaki iz vseh štirih šol, skupaj s svojimi mentorji, so med drugimi izvedli tudi delavnice: malica – jedi iz zelišč, mleka in mlečnih izdelkov; malica – jedi iz sadja in zelenjave; priprava jedi, primernih za party večerjo ter postrežba teh jedi; malica-jedi iz žit in stročnic... Pripravljali pa so tudi jedi z žara oz. kotlovine ipd. „Mislim, da je celotni tedenski projekt bil v celoti uspešen in da bo otrokom koristil pri nadaljnjem izobraževanju in pozneje v življenju“, nam je še povedala Prašnikar Neuvirtova.

V okviru celotnega projekta, zlasti med kuharskimi delavnicami, se je uporabljalo največ: zelišč, sadja, zelenjave in drugih zdravih materialov:

Zelišča so prve pomladne znanilke novih sezonskih živil. Nabiramo jih v neokrnjeni naravi ali na vrtu ter takoj uporabimo v pripravi jedi. So nepogrešljiv dodatek k jedem. Z uporabo zelišč lahko zmanjšamo uporabo soli v prehrani. Izboljšajo okus, spodbujajo apetit in ugodno vplivajo na prebavo. Značilen vonj in okus dajejo eterična olja, ki se nahajajo v listih, cvetovih, koreninah in semenih. Po energijski vrednosti je v zeliščih največ ogljikovih hidratov v obliki celuloze, škroba in sladkorja ter vitaminov in mineralnih snovi.

Meni v delavnici: Zlivanka z akacijo; Skutina strjenka z zelišči ob pomladni solati v sirovi košarici in s prekmursko šunko; penasta juha s čemažem; goveji zavitki z žajbljem; zeljna pita; zeleni beluši; prleška gibanica; bezgov čaj.

Sadje in zelenjava: V prehrani je priporočljivo izbirati sezonsko sadje in zelenjavo, pridelano v regiji na naraven način. Največ sadja in zelenjave je v poletnem in jesenskem času. V spomladanskem času uporabljamo veliko mlade zelenjave in nekatero sadje, kot so jagode, češnje, rabarbara, kasneje marelice…Priporočljiva dnevna količina zaužitega sadja je od 100–200g. Sadje vsebuje poleg vode (v nekaterem sadju do 95 %) še vlaknine, lahko prebavljivo fruktozo in glukozo, osvežujoče sadne kisline. Beljakovine in maščobe so predvsem v lupinastem sadju. Vitamini A, C, B kompleks, kalcij, železo, fosfor, natrij. Zelenjavo uživamo mešano v vsej barvni lestvici. Vsebuje veliko vitaminov, mineralnih snovi, železa, natrija in kalija. Zelenjava nima visoke energijske vrednosti ( razen stročnic in krompirja). Z vsebnostjo organskih kislin in eteričnih olj spodbuja apetit in ugodno vpliva na prebavo in presnovo. Bogata je z vlakninami, ki spodbujajo delovanje prebavil, vežejo strupene presnovne produkte, dajejo občutek sitosti, zmanjšujejo nevarnost bolezni prebavil.

Meni na delavnici: Testenine v solati s sadjem; žametna bučna juha s semeni; pisana mesna nabodalca; spomladanski zavitek; skrivnostni paradižnik z ajdovo kašo; hruškove tortice v čežani z rabarbaro; sadno zelenjavni sok.

Party–Ponudba jedi za zabavo: Ješprenova solata; pikantne klobasice; slastni hamburgerji po naše; radenska ponev; mini potičke/koktajl potičke; polnozrnati žličniki; košarica sadja.

Žita in stročnice: V Pomurju – žitnici Slovenije so že od nekdaj pridelovali veliko žit in stročnic. To se je odražalo v prehrani nekoč in tudi danes. Žita in stročnice so nepogrešljiv vir koristnih hranilnih snovi. Prevladujejo ogljikovi hidrati, beljakovine, mineralne snovi in vitamini. Ni naključje, da v prehrani nadomeščamo meso z žiti in stročnicami, saj so vir energije v naši prehrani. Žita uporabljamo v obliki zrnja, za pripravo jedi ali jih meljemo v zdrob in moko. Priporočljivo je, da zrnje meljemo tik pred uporabo, saj le tako ohrani največ hranilnih snovi. Žita so osnova najrazličnejšim testeninam, ki jih lahko pripravimo tudi sami. Od stročnic najpogosteje uporabljamo fižol, grah, pa tudi lečo, čičeriko, sojo in bob. V poletnem času uporabljamo stročnice kot vrtnine, v zimskem času pa uporabljamo posušene, vendar jih moramo pred kuhanjem namočiti v vodi.

Meni na delavnici: Bučni zavitki s čičerikino peno in solato iz leče; juha iz mlade koruze s pikantno klobasico; polpeti žitnega zrna; kremna špinača s koprivami; zapečen korenčkov pire; medena polenta.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Mreža zdravega načina življenja srednjih šol!