Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Abrahamovec je gostil pisano druščino

Žetev MulecNa domačiji Jerice in Srečka Muleca v Radvencih pri Negovi (nekoč Klolerjeva kmetija), je bilo konec minulega tedna nadvse veselo. Tam so se zbrali člani TD Negova-Spodnji Ivanjci, ter pripravili prikaz žetve in mlatitve pšenice po starem običaju. In ker je virt Srečko hkrati praznoval lep življenjski jubilej, srečanje z Abrahamom, je jasno, da je bilo na njivi in »gümli« še bolj razigrano in prijetno. V nadvse veselem razpoloženju, tako kot je bilo to včasih, je potekala: žetev, »delaje« snopov, povezanih s panti, mlatitev z mlatilnico, spravilo zrnja, postavljanje kopice iz slame...

Na negovskem koncu je potekalo veselo srečanje ob žetvi in mlačvi

Slovenci in Avstrijci med Weitersfeldu in Sladkim Vrhom složno skočili v Muro

Mura Veliki skokLetošnjemu Velikemu skoku/Big Jump so se blizu broda na Muri med Trnovim ob Muri (Weitersfeldu) in Sladkim Vrhom pridružili tako Avstrijci kot Slovenci. Tako so se natanko ob 15.00  pridružili tisočim Evropejcem, ki so skočili v vse večje reke in jezera, da bi tako opozorili na njihovo veliko bogastvo. Veliki skok je tokrat že drugič potekal na tem mestu in je signal Evropi, ki nas opominja na potrebo po zaščiti naših voda, hkrati pa opozarja na čiste reke. Obenem pa je bil še en poziv, da mora Mura na tem delu in v celotni Sloveniji teče brez ovir. Koordinator kampanje Rešimo Muro Stojan Habjanič je ob tem povedal: "Tudi danes je tukaj očitno, da reke ne damo. Reka je del življenja, ljudje so se preselili k reki, jo znova vzljubili, tako kot je bilo to nekoč blizu njihovih življenj in tako življenje si predstavljamo tudi v prihodnje tako ob mejni reki kot vzdolž celotne reke v Sloveniji."

Z Velikim skokom so opozorili na pomen reke Mure

Najmlajši Luka z osmimi, najstarejših Ivan s 73 leti!

Harmonikarji KonjiščeKljub veliki vročini, ki je pritiskala je minuli konec tedna znova bilo veselo in razigrano v idiličnem turistično rekreacijskem centru (TRC) Zgornje Konjišče. V organizaciji Turističnega društva Čemaž – Apaške doline je namreč v sencah potekal 11. „Veseli popoldan s harmonikarji", ko so številni, predvsem mladi ljubiteljski harmonikarji raztegnili meh. Tokrat je v Zgornje Konjišče prišlo 11 mladih glasbenikov iz širšega območja skrajnjega severovzhoda Slovenije, iz Štajerske in Pomurja. Med udeleženci kaže omeniti predvsem najmlajšega udeleženca Luko Kaučiča iz bližnjega Podgorja in 73-letnega Ivana Pompergerja iz Sladkega Vrha, njuna razlika v letih pa je znašala kar 65 let. V okviru prireditve, na kateri se je zbralo tudi veliko število obiskovalcev in gostov od blizu in daleč, tudi z druge strani reke Mure, iz sosednje Avstrije, so se mnogi razveselili z bogatimi dobitki na srečelovu, ki so ga med drugim pripravili.

Harmonikarji so enajstič raztegnili meh v Zgornjem Konjišču

MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pestra paleta (ne)rešenih zadev v radgonski upravni enoti

 

Preverite veljavnost osebnih dokumentov!    

Marjan PotiskPodobno kot vsa leta odkar vodi Upravno enoto (UE) Gornja Radgona, je Marjan Potisk tudi letos pripravil posebno tiskovno konferenco, na kateri je javnost seznanil z dosežki v prejšnjem letu, hkrati je spregovoril tudi o načrtih dela državne uprave na radgonskem območju v prihodnje.

Tiskovna konferencaŠe posebej pa je opozoril državljane, da naj preverijo veljavnost svojih osebnih dokumentov, saj v času dopustov in tudi sploh ob velikem navalu, dokumenta ni mogoče zamenjati v kratkem času. Samo v juliju bo namreč v občinah Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici potrebno zamenjati kar 1700 osebnih dokumentov. Torej je dobro pohiteti. Sicer pa, po prepričanju Potiska, splošna gospodarska kriza se odraža tudi v nalogah, ki jih je v preteklem letu opravila UE Gornja Radgona, ki opravljeno delo ocenjujejo kot uspešno.

Pri gradbenih zadevah so lani zaznali občutni upad upravnih postopkov: medtem ko so v letu 2010 izdali 181 gradbenih dovoljenj, so jih lani le 125, je povedal načelnik Potisk. Kar se tiče gradbenih dovoljenj za nezahtevne objekte, so v letu 2010 izdali 269 odločb, lani pa 255. Ker je avtocestni krak Radgono zaobšel, ni zanimanja za gradnjo industrijskih objektov, kar je skrb vzbujajoče, meni Potisk, ki je prepričan, da je tudi pomurska avtocesta v veliki meri „oddaljila“ investitorje na radgonskem območju. Zato upa, da bo kmalu odprta industrijska cona v bližini avtoceste... Potisk je tudi poročal, da so konec letošnjega aprila zaprli krajevni urad v Radencih, ki ga je lani obiskalo 888 strank oziroma 309 manj kot v letu prej, število upravnih zadev se je zmanjšalo za 40 odstotkov. Ohranjajo pa krajevni urad v Svetem Juriju ob Ščavnici, ki je od sedeža UE Radgona oddaljen 18 kilometrov in ga stranke zato bolj potrebujejo. Lani je ta urad obiskalo 769 strank, kar je za 13 odstotkov manj kot v letu pred tem, dosegli pa so 17-odstotno povečanje števila rešenih upravnih zadev, lani jih je bilo 1467.

Na območju UE Gornja Radgona je še vedno pereča problematika reševanje postopkov denacionalizacije. Ob koncu minulega leta so imeli še sedem nerešenih denacionalizacijskih postopkov in nič ne kaže, da bi ti kmalu dobili epilog. Lani so v teh postopkih izdali le štiri sklepe, s katerimi se je zahteva zavrgla, odločbi, s katerima se je zahteva zavrnila, in delno odločbo, s katero se je upravičencu ugodilo. „V reševanju so ostali najtežji denacionalizacijski postopki, v katerih gre za vračilo kmetijskih zemljišč v naravi ter za izplačilo odškodnine in vračilo nacionaliziranih podjetij“, je pojasnil Potisk. Treh zadev še ne morejo reševati zaradi nerešenega predhodnega vprašanja državljanstva. Ugotavljajo pa, da zaradi nasprotja interesov stranke uporabljajo možnosti vložitve pritožb na izdane odločbe in sklepe, s katerimi se odloča predvsem o postopku. Obe stranki - upravičenec in zavezanec - sta vsaka na svojem bregu tudi v znani zadevi upravičenca Rudolfa Hoehna Šarića in se vedno znova dotikata bolj procesnih dejanj kot pa vsebine. Potisk opozarja, da UE zaradi zmanjšanja števila zaposlenih nima zaposlenega javnega uslužbenca, ki bi bil strokovnjak za vodenje postopka denacionalizacije podjetja, zato so reševanje najtežavnejšega Šarićevega zahtevka prepustili uslužbencem iz drugih upravnih enot, saj so sporazum o pomoči sklenili z upravnima enotama Celje in Velenje, zadevo pa trenutno vodijo trije javni uslužbenci.

Potisk je tudi potrdil, da so pred dnevi (končno) izdali uporabno dovoljenje, ki se nanaša na preureditev in spremembo namembnosti prostorov grajske točilnice in večnamenskih prostorov v zahodnem in severnem kraku predgradja na radgonskem gradu. Septembra lani so zahtevek zavrnili, ker so strokovnjaki za spomeniško varstvo izdali negativno mnenje. Najemnik gradu je zahtevek ponovno vložil, a ker o isti zadevi ne morejo dvakrat odločati, so ga zavrnili. Februarja letos je bil vložen novi zahtevek za tehnični pregled, ki so ga tudi razpisali. „A se ga predstavniki zavoda za spomeniško varstvo niso udeležili“, je dejal Potisk. Kasneje so ugotovili, da so na zavodu zadevo založili in napako tudi priznali, a po zakonu o graditvi objektov več niso mogli vplivati na zadevo, ker se niso pravilno odzvali na vabilo. Načelnik radgonske UE se je dotaknil tudi odmevnega problema širitve prostorov, v katerih deluje Glasbena šola Gornja Radgona. „Tri občine ustanoviteljice so pristopile k sofinanciranju, četrta, občina Apače, pa ne, sklicuje pa se na domnevno nepravilnost postopkov. Čeprav je ta občina soustanoviteljica, pa ni solastnica prostorov glasbene šole, zato ni stranka v postopku in tudi gradbenega dovoljenja ni dobila“, je pojasnil Potisk, ki je dodal, da se je tudi glede knjižnice v Gornji Radgoni najprej zapletlo, ko so ob obravnavi vloge za gradbeno dovoljenje lani ugotovili, da so lastniška razmerja na objektu neurejena. Po njihovi ureditvi je bila konec letošnjega aprila podana nova vloga za rekonstrukcijo knjižnice in 14. maja letos so zanjo izdali gradbeno dovoljenje. Sedaj pa se objekt že ureja.

Načelnik Potisk je pojasnil tudi podrobnosti o obravnavi vloge za postavitev krematorija za živali, ki ga želi podjetje Večno zavetišče iz Ljubljane postaviti v občini Apače. „Kot pravnika me moti, da sta o isti zadevi na podlagi istih projektov bila izdana dva različna dokumenta. Ko smo dobili zadevo v obravnavo v UE, smo bili v veliki zadregi, kam spada.. Pridobili smo mnenje, da zadeva sodi v klasifikacijo pokopališke stavbe in k pripadajočim objektom. Nekdanje ministrstvo za okolje in prostor je lani investitorici posredovalo enako mnenje. Pokopališke dejavnosti po naši zakonodaji ni mogoče izvrševati kjerkoli, ampak mora biti poseben prostorski akt, ki to opredeljuje, zato smo zahtevek zavrnili“, pravi Potisk, a je investitorica kasneje od pristojnega ministrstva dobila gradbeno dovoljenje na podlagi klasifikacije po novi terminologiji - za energetski objekt sežigalnica odpadkov, odločba UE Radgona pa ob tem ni bila odpravljena. Ob koncu je Potisk zavrnil tudi nekatere očitke glede dovoljenja za čistilno napravo Gornja Radgona v bližini Lisjakove struge. Dejal je namreč, da za ČN niso dobili niti vloge za dovoljenje, temveč samo za plato v bližini omenjene naprave, kateri se čas izteka...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Pestra paleta (ne)rešenih zadev v radgonski upravni enoti