Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pestra paleta (ne)rešenih zadev v radgonski upravni enoti

 

Preverite veljavnost osebnih dokumentov!    

Marjan PotiskPodobno kot vsa leta odkar vodi Upravno enoto (UE) Gornja Radgona, je Marjan Potisk tudi letos pripravil posebno tiskovno konferenco, na kateri je javnost seznanil z dosežki v prejšnjem letu, hkrati je spregovoril tudi o načrtih dela državne uprave na radgonskem območju v prihodnje.

Tiskovna konferencaŠe posebej pa je opozoril državljane, da naj preverijo veljavnost svojih osebnih dokumentov, saj v času dopustov in tudi sploh ob velikem navalu, dokumenta ni mogoče zamenjati v kratkem času. Samo v juliju bo namreč v občinah Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici potrebno zamenjati kar 1700 osebnih dokumentov. Torej je dobro pohiteti. Sicer pa, po prepričanju Potiska, splošna gospodarska kriza se odraža tudi v nalogah, ki jih je v preteklem letu opravila UE Gornja Radgona, ki opravljeno delo ocenjujejo kot uspešno.

Pri gradbenih zadevah so lani zaznali občutni upad upravnih postopkov: medtem ko so v letu 2010 izdali 181 gradbenih dovoljenj, so jih lani le 125, je povedal načelnik Potisk. Kar se tiče gradbenih dovoljenj za nezahtevne objekte, so v letu 2010 izdali 269 odločb, lani pa 255. Ker je avtocestni krak Radgono zaobšel, ni zanimanja za gradnjo industrijskih objektov, kar je skrb vzbujajoče, meni Potisk, ki je prepričan, da je tudi pomurska avtocesta v veliki meri „oddaljila“ investitorje na radgonskem območju. Zato upa, da bo kmalu odprta industrijska cona v bližini avtoceste... Potisk je tudi poročal, da so konec letošnjega aprila zaprli krajevni urad v Radencih, ki ga je lani obiskalo 888 strank oziroma 309 manj kot v letu prej, število upravnih zadev se je zmanjšalo za 40 odstotkov. Ohranjajo pa krajevni urad v Svetem Juriju ob Ščavnici, ki je od sedeža UE Radgona oddaljen 18 kilometrov in ga stranke zato bolj potrebujejo. Lani je ta urad obiskalo 769 strank, kar je za 13 odstotkov manj kot v letu pred tem, dosegli pa so 17-odstotno povečanje števila rešenih upravnih zadev, lani jih je bilo 1467.

Na območju UE Gornja Radgona je še vedno pereča problematika reševanje postopkov denacionalizacije. Ob koncu minulega leta so imeli še sedem nerešenih denacionalizacijskih postopkov in nič ne kaže, da bi ti kmalu dobili epilog. Lani so v teh postopkih izdali le štiri sklepe, s katerimi se je zahteva zavrgla, odločbi, s katerima se je zahteva zavrnila, in delno odločbo, s katero se je upravičencu ugodilo. „V reševanju so ostali najtežji denacionalizacijski postopki, v katerih gre za vračilo kmetijskih zemljišč v naravi ter za izplačilo odškodnine in vračilo nacionaliziranih podjetij“, je pojasnil Potisk. Treh zadev še ne morejo reševati zaradi nerešenega predhodnega vprašanja državljanstva. Ugotavljajo pa, da zaradi nasprotja interesov stranke uporabljajo možnosti vložitve pritožb na izdane odločbe in sklepe, s katerimi se odloča predvsem o postopku. Obe stranki - upravičenec in zavezanec - sta vsaka na svojem bregu tudi v znani zadevi upravičenca Rudolfa Hoehna Šarića in se vedno znova dotikata bolj procesnih dejanj kot pa vsebine. Potisk opozarja, da UE zaradi zmanjšanja števila zaposlenih nima zaposlenega javnega uslužbenca, ki bi bil strokovnjak za vodenje postopka denacionalizacije podjetja, zato so reševanje najtežavnejšega Šarićevega zahtevka prepustili uslužbencem iz drugih upravnih enot, saj so sporazum o pomoči sklenili z upravnima enotama Celje in Velenje, zadevo pa trenutno vodijo trije javni uslužbenci.

Potisk je tudi potrdil, da so pred dnevi (končno) izdali uporabno dovoljenje, ki se nanaša na preureditev in spremembo namembnosti prostorov grajske točilnice in večnamenskih prostorov v zahodnem in severnem kraku predgradja na radgonskem gradu. Septembra lani so zahtevek zavrnili, ker so strokovnjaki za spomeniško varstvo izdali negativno mnenje. Najemnik gradu je zahtevek ponovno vložil, a ker o isti zadevi ne morejo dvakrat odločati, so ga zavrnili. Februarja letos je bil vložen novi zahtevek za tehnični pregled, ki so ga tudi razpisali. „A se ga predstavniki zavoda za spomeniško varstvo niso udeležili“, je dejal Potisk. Kasneje so ugotovili, da so na zavodu zadevo založili in napako tudi priznali, a po zakonu o graditvi objektov več niso mogli vplivati na zadevo, ker se niso pravilno odzvali na vabilo. Načelnik radgonske UE se je dotaknil tudi odmevnega problema širitve prostorov, v katerih deluje Glasbena šola Gornja Radgona. „Tri občine ustanoviteljice so pristopile k sofinanciranju, četrta, občina Apače, pa ne, sklicuje pa se na domnevno nepravilnost postopkov. Čeprav je ta občina soustanoviteljica, pa ni solastnica prostorov glasbene šole, zato ni stranka v postopku in tudi gradbenega dovoljenja ni dobila“, je pojasnil Potisk, ki je dodal, da se je tudi glede knjižnice v Gornji Radgoni najprej zapletlo, ko so ob obravnavi vloge za gradbeno dovoljenje lani ugotovili, da so lastniška razmerja na objektu neurejena. Po njihovi ureditvi je bila konec letošnjega aprila podana nova vloga za rekonstrukcijo knjižnice in 14. maja letos so zanjo izdali gradbeno dovoljenje. Sedaj pa se objekt že ureja.

Načelnik Potisk je pojasnil tudi podrobnosti o obravnavi vloge za postavitev krematorija za živali, ki ga želi podjetje Večno zavetišče iz Ljubljane postaviti v občini Apače. „Kot pravnika me moti, da sta o isti zadevi na podlagi istih projektov bila izdana dva različna dokumenta. Ko smo dobili zadevo v obravnavo v UE, smo bili v veliki zadregi, kam spada.. Pridobili smo mnenje, da zadeva sodi v klasifikacijo pokopališke stavbe in k pripadajočim objektom. Nekdanje ministrstvo za okolje in prostor je lani investitorici posredovalo enako mnenje. Pokopališke dejavnosti po naši zakonodaji ni mogoče izvrševati kjerkoli, ampak mora biti poseben prostorski akt, ki to opredeljuje, zato smo zahtevek zavrnili“, pravi Potisk, a je investitorica kasneje od pristojnega ministrstva dobila gradbeno dovoljenje na podlagi klasifikacije po novi terminologiji - za energetski objekt sežigalnica odpadkov, odločba UE Radgona pa ob tem ni bila odpravljena. Ob koncu je Potisk zavrnil tudi nekatere očitke glede dovoljenja za čistilno napravo Gornja Radgona v bližini Lisjakove struge. Dejal je namreč, da za ČN niso dobili niti vloge za dovoljenje, temveč samo za plato v bližini omenjene naprave, kateri se čas izteka...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Pestra paleta (ne)rešenih zadev v radgonski upravni enoti