Na 23. bogračiadi le 15 ekip z veliko predvolilnega naboja - Jevškovi in Židanovi SD na 2. mestu

Bogračiada MSMinulo soboto, ko je na dvorišču hotela Diana v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, že triindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju, je bilo zraven, med lepim številom obiskovalcev in gostov, tudi kar nekaj znanih osebnosti. To niti ne preseneča ob dejstvu, da se bližajo volitve v Evropski parlament in številni kandidati so se želeli predstaviti prekmurskim in prleškim volivcem. Bograč sicer ima v Prekmurju prav posebno mesto, saj je zasidran v tamkajšnjo kulturno-zgodovinsko dediščino, zlasti kulinariko, in kuharske prireditve vedno znova privabljajo kuharje in pokuševalce.

Najboljši bograč so skuhale „Sončnice

Srečalo se je 70 pripadnikov rodbine Steyer z Apaškega polja

Srečanje SteyerVinogradniško posestvo Steyer ali Hišo dišečih tramincev iz Plitvice pri Gornji Radgoni je v preteklosti, predvsem zaradi vrhunskih vin in odlične kulinarike, obiskalo veliko, na stotine in tisoče zlasti ljubiteljev vrhunske kapljice, ne le iz Slovenije, temveč praktično z vseh celin, a gotovo nikoli pred minulo soboto, na čudovitem posestvu, hkrati ni bilo toliko pripadnikov rodbine Steyer. V organizaciji treh sorodnikov, gostitelja Danila Steyerja, apaškega župana, dr. Andreja Steyerja in Ericha Steyerja iz sosednje Avstrije, jih je namreč na 3. bienalno srečanje prišlo okoli 70, od blizu in daleč, največ iz Apaške doline, pa tudi iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga. Med njimi je bila najstarejša Otilija (Steyer) Gungl, rojena 13.12.1928 in najmlajša Ana Stejer, rojena, 9.6.2016.

Steyerji živijo na vseh koncih sveta

Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Nekoč „Metuljček", danes „Prestiž – caffe & grill"

Prestiž GederovciGotovo ni veliko Prekmurcev in gostov iz drugih delov Slovenije, ki so se kdaj peljali čez Avstrijo v Mursko Soboto, in se ne spomnijo Gostilne „Metuljček", tik ob kmetijski zadrugi in krožišču v Gederovcih. Kljub uspešnemu poslovanju je gostišče pred dobrim letom dni prenehalo poslovati, kar je za mnoge ljubitelje dobre kulinarike in tudi hladne pijače, bil pravi mali šok. Toda pred nedavnim se je vse skupaj znova spremenilo na boljše. Sedaj v prijetni prekmurski vasi Gederovci, sredi prečudovitega naravnega okolja na obrobju meje z Avstrijo, ponovno deluje prijeten gostinski lokal, ki se sedaj imenuje „Prestiž – caffe & grill", ki je po mnenju obiskovalcev po kakovosti že prehitel svojega predhodnika. Lokal, ki se nahaja na čudoviti lokaciji, 9 km oddaljeni od Murske Sobote, ter po 5 km od Radencev, Gornje in avstrijske Radgone, je odprl mladi podjetnik Gregor Šavor, ki ga mnogi poznajo tudi kot glasbenika, člana skupine „Prestiž" po kateri je tudi gostilna, znana po prijetnem ambientu, prijaznem osebju in izvrstni ponudbi najrazličnejših jedi, dobila ime.

V Gederovcih deluje novo gostišče z odlično hrano in pijačo

Najpogosteje je bilo slišati, da mora biti delavec pred dobičkom, in da pravice delavcem niso podeljene, ampak izborjene

Kres GRČeprav jim je tudi letos močno nagajalo vreme, saj je občasno „lilo kot iz škafa", je tudi letošnje kresovanje na ŠTC Trate potrdilo, da je radgonsko kresovanje nekaj posebnega, in da ga nihče ne sme odpovedovati tudi če je napovedan dež. Spet se je namreč, kljub deževnemu in tudi mrzlemu vremenu, na tradicionalni prvomajski prireditvi, ki se vsako leto odvija na predvečer praznika dela, zbralo veliko ljudi iz cele regije in tudi iz sosednje Avstrije. V organizaciji Zavoda za kulturo, turizem in promocijo Kultprotur, ter še nekaterih soorganizatorjev, kot so: radgonska občina, PGD Gornja Radgona, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Komunala Radgona, Casa del Nonno...; se je tokrat vse skupaj začelo že ob 19. uri, ko so legendarni Čuki, na prizorišču kresovanja razvajali otroke in njihove starše.

Čukom je na radgonskem kresovanju uspelo pregnali dež

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pestra paleta (ne)rešenih zadev v radgonski upravni enoti

 

Preverite veljavnost osebnih dokumentov!    

Marjan PotiskPodobno kot vsa leta odkar vodi Upravno enoto (UE) Gornja Radgona, je Marjan Potisk tudi letos pripravil posebno tiskovno konferenco, na kateri je javnost seznanil z dosežki v prejšnjem letu, hkrati je spregovoril tudi o načrtih dela državne uprave na radgonskem območju v prihodnje.

Tiskovna konferencaŠe posebej pa je opozoril državljane, da naj preverijo veljavnost svojih osebnih dokumentov, saj v času dopustov in tudi sploh ob velikem navalu, dokumenta ni mogoče zamenjati v kratkem času. Samo v juliju bo namreč v občinah Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici potrebno zamenjati kar 1700 osebnih dokumentov. Torej je dobro pohiteti. Sicer pa, po prepričanju Potiska, splošna gospodarska kriza se odraža tudi v nalogah, ki jih je v preteklem letu opravila UE Gornja Radgona, ki opravljeno delo ocenjujejo kot uspešno.

Pri gradbenih zadevah so lani zaznali občutni upad upravnih postopkov: medtem ko so v letu 2010 izdali 181 gradbenih dovoljenj, so jih lani le 125, je povedal načelnik Potisk. Kar se tiče gradbenih dovoljenj za nezahtevne objekte, so v letu 2010 izdali 269 odločb, lani pa 255. Ker je avtocestni krak Radgono zaobšel, ni zanimanja za gradnjo industrijskih objektov, kar je skrb vzbujajoče, meni Potisk, ki je prepričan, da je tudi pomurska avtocesta v veliki meri „oddaljila“ investitorje na radgonskem območju. Zato upa, da bo kmalu odprta industrijska cona v bližini avtoceste... Potisk je tudi poročal, da so konec letošnjega aprila zaprli krajevni urad v Radencih, ki ga je lani obiskalo 888 strank oziroma 309 manj kot v letu prej, število upravnih zadev se je zmanjšalo za 40 odstotkov. Ohranjajo pa krajevni urad v Svetem Juriju ob Ščavnici, ki je od sedeža UE Radgona oddaljen 18 kilometrov in ga stranke zato bolj potrebujejo. Lani je ta urad obiskalo 769 strank, kar je za 13 odstotkov manj kot v letu pred tem, dosegli pa so 17-odstotno povečanje števila rešenih upravnih zadev, lani jih je bilo 1467.

Na območju UE Gornja Radgona je še vedno pereča problematika reševanje postopkov denacionalizacije. Ob koncu minulega leta so imeli še sedem nerešenih denacionalizacijskih postopkov in nič ne kaže, da bi ti kmalu dobili epilog. Lani so v teh postopkih izdali le štiri sklepe, s katerimi se je zahteva zavrgla, odločbi, s katerima se je zahteva zavrnila, in delno odločbo, s katero se je upravičencu ugodilo. „V reševanju so ostali najtežji denacionalizacijski postopki, v katerih gre za vračilo kmetijskih zemljišč v naravi ter za izplačilo odškodnine in vračilo nacionaliziranih podjetij“, je pojasnil Potisk. Treh zadev še ne morejo reševati zaradi nerešenega predhodnega vprašanja državljanstva. Ugotavljajo pa, da zaradi nasprotja interesov stranke uporabljajo možnosti vložitve pritožb na izdane odločbe in sklepe, s katerimi se odloča predvsem o postopku. Obe stranki - upravičenec in zavezanec - sta vsaka na svojem bregu tudi v znani zadevi upravičenca Rudolfa Hoehna Šarića in se vedno znova dotikata bolj procesnih dejanj kot pa vsebine. Potisk opozarja, da UE zaradi zmanjšanja števila zaposlenih nima zaposlenega javnega uslužbenca, ki bi bil strokovnjak za vodenje postopka denacionalizacije podjetja, zato so reševanje najtežavnejšega Šarićevega zahtevka prepustili uslužbencem iz drugih upravnih enot, saj so sporazum o pomoči sklenili z upravnima enotama Celje in Velenje, zadevo pa trenutno vodijo trije javni uslužbenci.

Potisk je tudi potrdil, da so pred dnevi (končno) izdali uporabno dovoljenje, ki se nanaša na preureditev in spremembo namembnosti prostorov grajske točilnice in večnamenskih prostorov v zahodnem in severnem kraku predgradja na radgonskem gradu. Septembra lani so zahtevek zavrnili, ker so strokovnjaki za spomeniško varstvo izdali negativno mnenje. Najemnik gradu je zahtevek ponovno vložil, a ker o isti zadevi ne morejo dvakrat odločati, so ga zavrnili. Februarja letos je bil vložen novi zahtevek za tehnični pregled, ki so ga tudi razpisali. „A se ga predstavniki zavoda za spomeniško varstvo niso udeležili“, je dejal Potisk. Kasneje so ugotovili, da so na zavodu zadevo založili in napako tudi priznali, a po zakonu o graditvi objektov več niso mogli vplivati na zadevo, ker se niso pravilno odzvali na vabilo. Načelnik radgonske UE se je dotaknil tudi odmevnega problema širitve prostorov, v katerih deluje Glasbena šola Gornja Radgona. „Tri občine ustanoviteljice so pristopile k sofinanciranju, četrta, občina Apače, pa ne, sklicuje pa se na domnevno nepravilnost postopkov. Čeprav je ta občina soustanoviteljica, pa ni solastnica prostorov glasbene šole, zato ni stranka v postopku in tudi gradbenega dovoljenja ni dobila“, je pojasnil Potisk, ki je dodal, da se je tudi glede knjižnice v Gornji Radgoni najprej zapletlo, ko so ob obravnavi vloge za gradbeno dovoljenje lani ugotovili, da so lastniška razmerja na objektu neurejena. Po njihovi ureditvi je bila konec letošnjega aprila podana nova vloga za rekonstrukcijo knjižnice in 14. maja letos so zanjo izdali gradbeno dovoljenje. Sedaj pa se objekt že ureja.

Načelnik Potisk je pojasnil tudi podrobnosti o obravnavi vloge za postavitev krematorija za živali, ki ga želi podjetje Večno zavetišče iz Ljubljane postaviti v občini Apače. „Kot pravnika me moti, da sta o isti zadevi na podlagi istih projektov bila izdana dva različna dokumenta. Ko smo dobili zadevo v obravnavo v UE, smo bili v veliki zadregi, kam spada.. Pridobili smo mnenje, da zadeva sodi v klasifikacijo pokopališke stavbe in k pripadajočim objektom. Nekdanje ministrstvo za okolje in prostor je lani investitorici posredovalo enako mnenje. Pokopališke dejavnosti po naši zakonodaji ni mogoče izvrševati kjerkoli, ampak mora biti poseben prostorski akt, ki to opredeljuje, zato smo zahtevek zavrnili“, pravi Potisk, a je investitorica kasneje od pristojnega ministrstva dobila gradbeno dovoljenje na podlagi klasifikacije po novi terminologiji - za energetski objekt sežigalnica odpadkov, odločba UE Radgona pa ob tem ni bila odpravljena. Ob koncu je Potisk zavrnil tudi nekatere očitke glede dovoljenja za čistilno napravo Gornja Radgona v bližini Lisjakove struge. Dejal je namreč, da za ČN niso dobili niti vloge za dovoljenje, temveč samo za plato v bližini omenjene naprave, kateri se čas izteka...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Pestra paleta (ne)rešenih zadev v radgonski upravni enoti