Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Pozdravil jih je tudi novi župan Roman Leljak

Gasilski veteraniTik ob izteku leta 2018 je PGD Janžev Vrh organiziral in gostil tradicionalno srečanje gasilskih veteranov in gasilskih veterank Gasilske zveze občine Radenci. Gre za tradicionalno srečanje, ki poteka vsako leto ob koncu leta in ga vsako leto gosti drugo društvo. Letošnjega tradicionalnega srečanja v gasilskem domu Janžev Vrh se je udeležila stotnija gasilskih veteranov in veterank, katere sta pozdravila Franc Bratkovič, predsednik veteranov GZ Radenci, in prvič novi župan občine Radenci, Roman Leljak. Slednji je v svojem nagovoru izpostavil pomen gasilstva in tudi pomen dela gasilskih veteranov. Predstavil je tudi nekatere naloge, ki jih namerava občina Radenci realizirati v naslednjem letu.

Stotnija gasilskih veteranov GZ Radenci na Janževem Vrhu

Zavijanje daril je lahko zabava in ohranjanje okolja

Rastišče - zavijalnicaPo izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve, je radgonska Iniciativa Rastišče, prav v času prazničnega obdarovanja, pripravila novo akcijo, tokrat z naslovom Zavijalnica - zavijanje daril na trajnostni način. V prostorih Mladinskega centra Gornja Radgona se je zbralo več deset zainteresiranih, ki se zavedajo, da lahko na najrazličnejših področjih svojega vsakdana znatno prispevamo k varovanju okolja. „V Iniciativi Rastišče si prizadevamo nuditi alternativo uveljavljenim, do narave škodljivim navadam.

Iniciativa Rastišče pripravila prikaz zavijanja daril na trajnostni način

Vesela je čestitk župana in predsednika upokojencev

Marija ŽnidaričTako kot je že vrsto let običaj v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, ko odgovorni obiskujejo in obdarijo jubilante, so tamkajšnji župan Anton Slana, ter predsednica in aktivistka KO RK Sv. Jurij ob Ščavnici, Cvetka Fiala in Rozina Kraner, obiskali in obdarili Marijo Žnidarič, ki je tik pred iztekom leta 2018 obeležila 90. življenjski jubilej. Kot nam je povedala je bila obiska nadvse vesela. Po čestitkah, izročenih darilih in zapeti Zdravljici, v kateri so sodelovali tudi hčerka Marija z življenjskim sopotnikom Darkom, in sin Franc z ženo Zdenko, je ob bogato obloženi mizi, ki jo je pripravila njena snaha Zdenka, sledil prijeten klepet in druženje. Ob kramljanju ji je lepo čestitko za jubilej prinesel še poštar, poslala pa sta ji jo predsednik in tajnica DU Sv. Jurij ob Ščavnici Marjan in Jožica Korelc.

Marija Žnidarič iz Žihlave obeležila lep življenjski jubilej, 90. rojstni dan

Potrošniki za gostilno iz Križevcev, stroka za gostilno iz Bakovcev

Zlata ponevPomurski tednik Vestnik je drugo leto zapored pripravil izbor „Zlata ponev Pomurja". Slovenske pokrajine si namreč prizadevajo, da bi izboljšale gostinsko ponudbo, ki je eden od temeljev turističnega prizadevanja naše države. In v omenjeni medijski hiši so pripravili izbor in ocenjevanje gostiln, restavracij in turističnih kmetij v regiji. Bralci Vestnika in širša javnost je z glasovnicami in oddajo glasov na spletni strani izbrala najbolj popularno gostilno v Pomurju.

Zlata ponev za gostilni Zorko in Rajh

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pestra paleta (ne)rešenih zadev v radgonski upravni enoti

 

Preverite veljavnost osebnih dokumentov!    

Marjan PotiskPodobno kot vsa leta odkar vodi Upravno enoto (UE) Gornja Radgona, je Marjan Potisk tudi letos pripravil posebno tiskovno konferenco, na kateri je javnost seznanil z dosežki v prejšnjem letu, hkrati je spregovoril tudi o načrtih dela državne uprave na radgonskem območju v prihodnje.

Tiskovna konferencaŠe posebej pa je opozoril državljane, da naj preverijo veljavnost svojih osebnih dokumentov, saj v času dopustov in tudi sploh ob velikem navalu, dokumenta ni mogoče zamenjati v kratkem času. Samo v juliju bo namreč v občinah Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici potrebno zamenjati kar 1700 osebnih dokumentov. Torej je dobro pohiteti. Sicer pa, po prepričanju Potiska, splošna gospodarska kriza se odraža tudi v nalogah, ki jih je v preteklem letu opravila UE Gornja Radgona, ki opravljeno delo ocenjujejo kot uspešno.

Pri gradbenih zadevah so lani zaznali občutni upad upravnih postopkov: medtem ko so v letu 2010 izdali 181 gradbenih dovoljenj, so jih lani le 125, je povedal načelnik Potisk. Kar se tiče gradbenih dovoljenj za nezahtevne objekte, so v letu 2010 izdali 269 odločb, lani pa 255. Ker je avtocestni krak Radgono zaobšel, ni zanimanja za gradnjo industrijskih objektov, kar je skrb vzbujajoče, meni Potisk, ki je prepričan, da je tudi pomurska avtocesta v veliki meri „oddaljila“ investitorje na radgonskem območju. Zato upa, da bo kmalu odprta industrijska cona v bližini avtoceste... Potisk je tudi poročal, da so konec letošnjega aprila zaprli krajevni urad v Radencih, ki ga je lani obiskalo 888 strank oziroma 309 manj kot v letu prej, število upravnih zadev se je zmanjšalo za 40 odstotkov. Ohranjajo pa krajevni urad v Svetem Juriju ob Ščavnici, ki je od sedeža UE Radgona oddaljen 18 kilometrov in ga stranke zato bolj potrebujejo. Lani je ta urad obiskalo 769 strank, kar je za 13 odstotkov manj kot v letu pred tem, dosegli pa so 17-odstotno povečanje števila rešenih upravnih zadev, lani jih je bilo 1467.

Na območju UE Gornja Radgona je še vedno pereča problematika reševanje postopkov denacionalizacije. Ob koncu minulega leta so imeli še sedem nerešenih denacionalizacijskih postopkov in nič ne kaže, da bi ti kmalu dobili epilog. Lani so v teh postopkih izdali le štiri sklepe, s katerimi se je zahteva zavrgla, odločbi, s katerima se je zahteva zavrnila, in delno odločbo, s katero se je upravičencu ugodilo. „V reševanju so ostali najtežji denacionalizacijski postopki, v katerih gre za vračilo kmetijskih zemljišč v naravi ter za izplačilo odškodnine in vračilo nacionaliziranih podjetij“, je pojasnil Potisk. Treh zadev še ne morejo reševati zaradi nerešenega predhodnega vprašanja državljanstva. Ugotavljajo pa, da zaradi nasprotja interesov stranke uporabljajo možnosti vložitve pritožb na izdane odločbe in sklepe, s katerimi se odloča predvsem o postopku. Obe stranki - upravičenec in zavezanec - sta vsaka na svojem bregu tudi v znani zadevi upravičenca Rudolfa Hoehna Šarića in se vedno znova dotikata bolj procesnih dejanj kot pa vsebine. Potisk opozarja, da UE zaradi zmanjšanja števila zaposlenih nima zaposlenega javnega uslužbenca, ki bi bil strokovnjak za vodenje postopka denacionalizacije podjetja, zato so reševanje najtežavnejšega Šarićevega zahtevka prepustili uslužbencem iz drugih upravnih enot, saj so sporazum o pomoči sklenili z upravnima enotama Celje in Velenje, zadevo pa trenutno vodijo trije javni uslužbenci.

Potisk je tudi potrdil, da so pred dnevi (končno) izdali uporabno dovoljenje, ki se nanaša na preureditev in spremembo namembnosti prostorov grajske točilnice in večnamenskih prostorov v zahodnem in severnem kraku predgradja na radgonskem gradu. Septembra lani so zahtevek zavrnili, ker so strokovnjaki za spomeniško varstvo izdali negativno mnenje. Najemnik gradu je zahtevek ponovno vložil, a ker o isti zadevi ne morejo dvakrat odločati, so ga zavrnili. Februarja letos je bil vložen novi zahtevek za tehnični pregled, ki so ga tudi razpisali. „A se ga predstavniki zavoda za spomeniško varstvo niso udeležili“, je dejal Potisk. Kasneje so ugotovili, da so na zavodu zadevo založili in napako tudi priznali, a po zakonu o graditvi objektov več niso mogli vplivati na zadevo, ker se niso pravilno odzvali na vabilo. Načelnik radgonske UE se je dotaknil tudi odmevnega problema širitve prostorov, v katerih deluje Glasbena šola Gornja Radgona. „Tri občine ustanoviteljice so pristopile k sofinanciranju, četrta, občina Apače, pa ne, sklicuje pa se na domnevno nepravilnost postopkov. Čeprav je ta občina soustanoviteljica, pa ni solastnica prostorov glasbene šole, zato ni stranka v postopku in tudi gradbenega dovoljenja ni dobila“, je pojasnil Potisk, ki je dodal, da se je tudi glede knjižnice v Gornji Radgoni najprej zapletlo, ko so ob obravnavi vloge za gradbeno dovoljenje lani ugotovili, da so lastniška razmerja na objektu neurejena. Po njihovi ureditvi je bila konec letošnjega aprila podana nova vloga za rekonstrukcijo knjižnice in 14. maja letos so zanjo izdali gradbeno dovoljenje. Sedaj pa se objekt že ureja.

Načelnik Potisk je pojasnil tudi podrobnosti o obravnavi vloge za postavitev krematorija za živali, ki ga želi podjetje Večno zavetišče iz Ljubljane postaviti v občini Apače. „Kot pravnika me moti, da sta o isti zadevi na podlagi istih projektov bila izdana dva različna dokumenta. Ko smo dobili zadevo v obravnavo v UE, smo bili v veliki zadregi, kam spada.. Pridobili smo mnenje, da zadeva sodi v klasifikacijo pokopališke stavbe in k pripadajočim objektom. Nekdanje ministrstvo za okolje in prostor je lani investitorici posredovalo enako mnenje. Pokopališke dejavnosti po naši zakonodaji ni mogoče izvrševati kjerkoli, ampak mora biti poseben prostorski akt, ki to opredeljuje, zato smo zahtevek zavrnili“, pravi Potisk, a je investitorica kasneje od pristojnega ministrstva dobila gradbeno dovoljenje na podlagi klasifikacije po novi terminologiji - za energetski objekt sežigalnica odpadkov, odločba UE Radgona pa ob tem ni bila odpravljena. Ob koncu je Potisk zavrnil tudi nekatere očitke glede dovoljenja za čistilno napravo Gornja Radgona v bližini Lisjakove struge. Dejal je namreč, da za ČN niso dobili niti vloge za dovoljenje, temveč samo za plato v bližini omenjene naprave, kateri se čas izteka...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Pestra paleta (ne)rešenih zadev v radgonski upravni enoti