S srpi in kosami nad zlato klasje!

Žetev Stara GoraV tem vročem poletnem času, ko je žetev pšenice na vrhuncu in ko so se pridelovalci, mlinarji in peki uspeli dogovoriti za odkupne cene, potekajo po državi različne prireditve povezane z žetvijo in košnjo zlatega klasja. Tako je tudi na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekala tradicionalna folklorno obarvana prireditev, že 23. žetev zlatega klasa, ki jo je, ob sodelovanju PGD Stara Gora, Kmetijsko svetovalne službe Gornja Radgona in TD Sv Jurij ob Ščavnici, pripravilo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij. Prireditev, ki sta jo povezovali humoristki Fanika in Jessika, se je odvijala ob znamenitem mlinu na veter na Stari Gori. Zbirališče tekmovalk in tekmovalcev, tam se je pozneje odvijala tudi veselica, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Klateži, je bilo pod stoletnimi drevesi ob gasilskem domu PGD Stara Gora.

Obiskovalci uživali na 23. žetvi zlatega klasa na Stari Gori

Tudi letos se je v sklopu dogodkov in aktivnosti, ki so bili načrtovani ob prazniku farnega zavetnika sv. Petra v Gornji Radgoni, organiziralo tradicionalno prijateljsko kolesarjenje

KolesarjenjePrva sobota v mesecu juliju je v župniji Gornja Radgona že peto leto namenjena za tradicionalno prijateljsko kolesarjenje. Tudi letos so ta dan namenili druženju ob poganjanju pedal kolesa, hkrati pa obiskali in spoznali veliko zanimivega. Tokratna kolesarska pot se je za vrle radgonske kolesarje pričela izpred Trstenjakovega doma v Gornji Radgoni ob blagoslovu domačega župnika Franca Hozjana za srečno vožnjo in vrnitev. Ob poti, ki je bila dolga nekaj čez 100 km, so si ogledali ob predstavitvi tamkajšnjega priljubljenega župnika Igorja Novaka novozgrajeno cerkev v Košakih, ki je bila nedavno odkupljena in vrnjena cerkvi, obiskali so Zavod Antona Martina Slomška, ki je mlada kulturna in vzgojna ustanova, ustanovo je leta 1995 ustanovila takrat škofija, danes Nadškofija Maribor.

Prijateljsko kolesarjenje iz Gornje Radgone v Maribor

Kislo štajersko župo so kuhali pod stoletnimi drevesi radenskega parka

Kisla juhaV okviru praznovanja 23. radenskega občinskega praznika, so poleg številnih takšnih in drugačnih prireditev, letos pripravili tudi 21. tradicionalno tekmovanje v kuhanju kisle štajerske juhe (žüpe) v kotličku na prostem. Letošnje tekmovanje, ki ga je pripravilo Turistično društvo Radenci, pod vodstvom predsednice Karmen Kavčič Žibret, je bilo na lepi lokaciji pod še nekaj preživelimi stoletnimi drevesi radenskega parka. V okviru prireditve se je sicer odvijalo marsikaj zanimivega, zlasti za otroke, tako da je na stotine obiskovalcev prišlo na svoje. Na samem tekmovanju, ki ga je v svojem duhovitem slogu povezoval domači humorist Emil Šmid, je nastopilo 14 ekip, katere so sestavljali glavni kuhar (ica) in pomočnik ter še kdo (predstavniki turizma, društev in sploh javnega življenja občine in regije ter tudi znani gostje). Bilo je resda zelo vroče, a težav vseeno ni bilo.

Mladina kuha najboljšo kislo juho

Piščančji pred kunčjim in ribjim paprikašem!

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 9. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred devetimi leti odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je lani organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj.

V Polani je devetič zadišalo po štirih vrstah paprikaša

Gasilci pred Smrkci in Babuškami!

Bogračiada ČernelavciMinuli izjemno topli vikend, ko se je po Pomurju odvijalo veliko takšnih in drugačnih prireditev in dogodkov je še posebej veliko pozornost pritegnilo 7. tekmovanje v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bograča, ki ga je v središču Černelavcev pri Murski Soboti, pripravila Gostilna Spirić. Nastopilo je kar 20 ekip iz širšega pomurskega območja, ki so bograč kuhale v kotličku na odprtem ognju. Prireditev na „glavnem trgu", pred gostiščem „Spirić" v Černelavcih se je začela že ob 16. uri, ko je bilo izjemno vroče, a so se tekmovalci znašli vsak po svoje, predvsem s hladnimi napitki. Po kuhanju in ocenjevanju skuhanih bogračev se je ozračje nekoliko ohladilo, a so pozneje za veselo in vroče vzdušje poskrbeli muzikantje.

Na 7. tekmovanju v kuhanju bograča v Černelavcih tekmovalo 20 ekip

Kdo kuha najboljšo prežganko, kislo juho, vampe, gobovo smetanovo juho...

Vogričevci jediMed ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tiste izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše in prežganke kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. In okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo soboto v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan.

Žüpe pa vampi nejbojši v Vogričovcih

Dolgoletni raznašalec časopisov Alojz Pisnjak in njegov brat dvojček Jože, sta se srečala z Abrahamom

Dvojčka PisnjakV teh toplih pomladnih mesecih je bilo izjemno prijetno, veselo in razigrano v družinah Pisnjak v Satahovcih ter Borejcih v Prekmurju. Kako tudi ne, ko pa sta se dvojčka Alojz in Jože, minulo nedeljo, srečala z Abrahamom in takšen življenjski jubilej je pač potrebno še posebej obeležiti. Dolgoletni raznašalec časopisov, predvsem Novic in Dela, Alojz Pisnjak, doma iz Satahovcev, se rodil le 15 minut pred bratom Jožetom iz Borejcev, tako da se je slavje začelo pri „starejšem" Alojzu in nadaljevalo v Borejcih. Skromna in prijazna Abrahamovca sta rojena v družini še dveh bratov (Štefan in Stanko) ter sestre, ki je žal umrla že po porodu. Pred leti jim je umrla tudi mama, oče pa je še živ. Oba sta služila JLA v Banjaluki, pozneje pa sta si ustvarila družini, ki jima v pravem pomenu besede, največ pomenita, saj imata skupaj kar devet otrok.

Dvojčka, ki ohranjata družinske vrednote!

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pestra paleta (ne)rešenih zadev v radgonski upravni enoti

 

Preverite veljavnost osebnih dokumentov!    

Marjan PotiskPodobno kot vsa leta odkar vodi Upravno enoto (UE) Gornja Radgona, je Marjan Potisk tudi letos pripravil posebno tiskovno konferenco, na kateri je javnost seznanil z dosežki v prejšnjem letu, hkrati je spregovoril tudi o načrtih dela državne uprave na radgonskem območju v prihodnje.

Tiskovna konferencaŠe posebej pa je opozoril državljane, da naj preverijo veljavnost svojih osebnih dokumentov, saj v času dopustov in tudi sploh ob velikem navalu, dokumenta ni mogoče zamenjati v kratkem času. Samo v juliju bo namreč v občinah Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici potrebno zamenjati kar 1700 osebnih dokumentov. Torej je dobro pohiteti. Sicer pa, po prepričanju Potiska, splošna gospodarska kriza se odraža tudi v nalogah, ki jih je v preteklem letu opravila UE Gornja Radgona, ki opravljeno delo ocenjujejo kot uspešno.

Pri gradbenih zadevah so lani zaznali občutni upad upravnih postopkov: medtem ko so v letu 2010 izdali 181 gradbenih dovoljenj, so jih lani le 125, je povedal načelnik Potisk. Kar se tiče gradbenih dovoljenj za nezahtevne objekte, so v letu 2010 izdali 269 odločb, lani pa 255. Ker je avtocestni krak Radgono zaobšel, ni zanimanja za gradnjo industrijskih objektov, kar je skrb vzbujajoče, meni Potisk, ki je prepričan, da je tudi pomurska avtocesta v veliki meri „oddaljila“ investitorje na radgonskem območju. Zato upa, da bo kmalu odprta industrijska cona v bližini avtoceste... Potisk je tudi poročal, da so konec letošnjega aprila zaprli krajevni urad v Radencih, ki ga je lani obiskalo 888 strank oziroma 309 manj kot v letu prej, število upravnih zadev se je zmanjšalo za 40 odstotkov. Ohranjajo pa krajevni urad v Svetem Juriju ob Ščavnici, ki je od sedeža UE Radgona oddaljen 18 kilometrov in ga stranke zato bolj potrebujejo. Lani je ta urad obiskalo 769 strank, kar je za 13 odstotkov manj kot v letu pred tem, dosegli pa so 17-odstotno povečanje števila rešenih upravnih zadev, lani jih je bilo 1467.

Na območju UE Gornja Radgona je še vedno pereča problematika reševanje postopkov denacionalizacije. Ob koncu minulega leta so imeli še sedem nerešenih denacionalizacijskih postopkov in nič ne kaže, da bi ti kmalu dobili epilog. Lani so v teh postopkih izdali le štiri sklepe, s katerimi se je zahteva zavrgla, odločbi, s katerima se je zahteva zavrnila, in delno odločbo, s katero se je upravičencu ugodilo. „V reševanju so ostali najtežji denacionalizacijski postopki, v katerih gre za vračilo kmetijskih zemljišč v naravi ter za izplačilo odškodnine in vračilo nacionaliziranih podjetij“, je pojasnil Potisk. Treh zadev še ne morejo reševati zaradi nerešenega predhodnega vprašanja državljanstva. Ugotavljajo pa, da zaradi nasprotja interesov stranke uporabljajo možnosti vložitve pritožb na izdane odločbe in sklepe, s katerimi se odloča predvsem o postopku. Obe stranki - upravičenec in zavezanec - sta vsaka na svojem bregu tudi v znani zadevi upravičenca Rudolfa Hoehna Šarića in se vedno znova dotikata bolj procesnih dejanj kot pa vsebine. Potisk opozarja, da UE zaradi zmanjšanja števila zaposlenih nima zaposlenega javnega uslužbenca, ki bi bil strokovnjak za vodenje postopka denacionalizacije podjetja, zato so reševanje najtežavnejšega Šarićevega zahtevka prepustili uslužbencem iz drugih upravnih enot, saj so sporazum o pomoči sklenili z upravnima enotama Celje in Velenje, zadevo pa trenutno vodijo trije javni uslužbenci.

Potisk je tudi potrdil, da so pred dnevi (končno) izdali uporabno dovoljenje, ki se nanaša na preureditev in spremembo namembnosti prostorov grajske točilnice in večnamenskih prostorov v zahodnem in severnem kraku predgradja na radgonskem gradu. Septembra lani so zahtevek zavrnili, ker so strokovnjaki za spomeniško varstvo izdali negativno mnenje. Najemnik gradu je zahtevek ponovno vložil, a ker o isti zadevi ne morejo dvakrat odločati, so ga zavrnili. Februarja letos je bil vložen novi zahtevek za tehnični pregled, ki so ga tudi razpisali. „A se ga predstavniki zavoda za spomeniško varstvo niso udeležili“, je dejal Potisk. Kasneje so ugotovili, da so na zavodu zadevo založili in napako tudi priznali, a po zakonu o graditvi objektov več niso mogli vplivati na zadevo, ker se niso pravilno odzvali na vabilo. Načelnik radgonske UE se je dotaknil tudi odmevnega problema širitve prostorov, v katerih deluje Glasbena šola Gornja Radgona. „Tri občine ustanoviteljice so pristopile k sofinanciranju, četrta, občina Apače, pa ne, sklicuje pa se na domnevno nepravilnost postopkov. Čeprav je ta občina soustanoviteljica, pa ni solastnica prostorov glasbene šole, zato ni stranka v postopku in tudi gradbenega dovoljenja ni dobila“, je pojasnil Potisk, ki je dodal, da se je tudi glede knjižnice v Gornji Radgoni najprej zapletlo, ko so ob obravnavi vloge za gradbeno dovoljenje lani ugotovili, da so lastniška razmerja na objektu neurejena. Po njihovi ureditvi je bila konec letošnjega aprila podana nova vloga za rekonstrukcijo knjižnice in 14. maja letos so zanjo izdali gradbeno dovoljenje. Sedaj pa se objekt že ureja.

Načelnik Potisk je pojasnil tudi podrobnosti o obravnavi vloge za postavitev krematorija za živali, ki ga želi podjetje Večno zavetišče iz Ljubljane postaviti v občini Apače. „Kot pravnika me moti, da sta o isti zadevi na podlagi istih projektov bila izdana dva različna dokumenta. Ko smo dobili zadevo v obravnavo v UE, smo bili v veliki zadregi, kam spada.. Pridobili smo mnenje, da zadeva sodi v klasifikacijo pokopališke stavbe in k pripadajočim objektom. Nekdanje ministrstvo za okolje in prostor je lani investitorici posredovalo enako mnenje. Pokopališke dejavnosti po naši zakonodaji ni mogoče izvrševati kjerkoli, ampak mora biti poseben prostorski akt, ki to opredeljuje, zato smo zahtevek zavrnili“, pravi Potisk, a je investitorica kasneje od pristojnega ministrstva dobila gradbeno dovoljenje na podlagi klasifikacije po novi terminologiji - za energetski objekt sežigalnica odpadkov, odločba UE Radgona pa ob tem ni bila odpravljena. Ob koncu je Potisk zavrnil tudi nekatere očitke glede dovoljenja za čistilno napravo Gornja Radgona v bližini Lisjakove struge. Dejal je namreč, da za ČN niso dobili niti vloge za dovoljenje, temveč samo za plato v bližini omenjene naprave, kateri se čas izteka...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Pestra paleta (ne)rešenih zadev v radgonski upravni enoti