Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

V občini Radenci obeležujejo 16. občinski praznik

 

Priznanja dvema športnikoma, upokojenki in šoli 

Radenci - nekočVsako leto je druga polovica junija namenjena tudi obeleževanju občinskega praznika v občini Radenci. In tako bo tudi letos, ko kljub gospodarski krizi poteka kar nekaj investicij, ki bodo izboljšale kvaliteto življenja občanov, ter v turistično – zdraviliško občino pritegnile še več turistov, obeležujejo 16. občinski praznik.

V okviru praznovanja se bo zvrstilo kar nekaj dogodkov in prireditev, na posebni svečani akademiji pa bodo med drugim podelili tudi občinska priznanja za leto 2012.

Rok BagorošObčinski svet radenske občine je namreč na svoji 13. redni seji potrdil sklep, da bodo ob tej priložnosti obdarili dva športnika, upokojenko ter eno ustanovo, saj bodo podelili tri priznanja Občine Radenci in eno plaketo Občine Radenci. Priznanje bodo prejeli: ekstremni športnik – profesionalni „stunt“ voznik Rok Bagoroš, dolgoletna predsednica Društva upokojencev Radenci Marija Erveš, ki je nedavno funkcijo prepustila Jelki Hribar, ter Osnova šola Radenci, kjer so pred nedavnim obeležili 80 – letnico obstoja in uspešnega delovanja. Plaketo pa bo prejel vsestranski športnik, profesor športne vzgoje na OŠ Radenci, Zdravko Mauko, ki še posebej blesti na veteranskih atletskih prvenstvih doma in po svetu.

Zakaj v Radencih proslavljajo občinski praznik sredi junija?

OBLETNICA KAPELSKEGA TABORA IN SMRTI KARLA HEINA

Podobno kot v mnogih občinah, po njihovem nastanku, niti v Radencih ni bilo tako enostavno izbrati ustrezen datum za obeleževanje občinskega praznika. Po dolgotrajnih usklajevanjih in dogovarjanjih, so se v Radencih že pred leti pravilno odločili, da bo njihov praznik 19. junij. In kaj za tukajšnje prebivalce pomeni 19. junij 1871 - Kapelski tabor? Slovenci na območju občine Radenci so živeli dolga stoletja v okviru Habsburške monarhije in poznejše Avstro - Ogerske monarhije in bili prisiljeni prenašati vse tegobe mnogo nacionalne države, ki ni mogla in tudi zavestno ni hotela priznavati nacionalnih pravic Slovencev. Poizkusi ustvaritve lastne države so se pri Slovencih pokazali po letu 1848 in pozneje na slovenskih taborih med leti 1868 -71. Eden takšnih taborov ali zborovanj “Pod milim nebom” je bil v nedeljo 19. junija 1871, ob štirih popoldan in je v zgodovinski literaturi znan pod imenom Kapelski tabor. Odvijal se je na prostoru sedanjega hotela Radin v Radencih, na njem pa je, po poročilih Novic in Slovenskega naroda, bilo kar osem tisoč udeležencev, ki so poleg tradicionalnih imeli tudi lokalne zahteve od monarhije...

Ko so sprejemali omenjeni datum za občinski praznik, so svetniki tudi menili, da je datum primeren tudi zato, ker je ravno pred počitnicami in letnimi dopusti, ter da je ozko povezan tudi z največjim naravnim bogastvom občine, mineralno vodo. Na isti dan 19. junija leta 1877, je namreč umrl dr. Karl Hein, človek, ki je odkril radensko slatino, vse skupaj pa je povezano z obema krajevnima skupnostima v občini... In kaj so o omenjenem dogodku iz leta 1871 zapisali v Novicah in Slovenskem narodu:

Kapela - V nedeljo 19. junija ob štirih popoldan pri Novi slatini (danes hotel Radin v Radencih op.p.). Tabor je začel dr. Anton Klemenčič, župnik v Ljutomeru. Predsednik: dr. Matija Prelog, zdravnik v Mariboru, zapisnikarja: učitelja Dvoršak in Jurkovič. Dnevni red po vabilu na tabor (Slovenski narod 16.6.): Mi hočemo v veliki množini ali taboru izreči: da smo Slovenci, da nam je naš jezik svet, da hočemo imeti iste pravice kakor drugi narodi, da nas žulijo davki, da naše dlani ne morejo več tujemu dobičku služiti, da je dolžna dežela in država pripomoči nam, ker so naše moči preslabe, da se naše duševno in materialno stanje zboljša itd.

Govorniki: dr. Anton Klemenčič, župnik v Ljutomeru (resolucija I), Josip Šuman, profesor v Mariboru (resolucija II), dr. Matija Prelog, zdravnik v Mariboru (resolucija III), Franc Žitek, posestnik in župan (resolucija IV), Ivan Kukovec, posestnik v Ljutomeru (resoluciji V in VI).

Resolucije (Novice 29.6.): 1. Vsi Slovenci se po postavi naj zedinijo v eno kronovino z enim deželnim zborom in eno deželno vlado. 2. Paragraf 19, državnih osnovnih postav se naj dejansko izpolnjuje, naj se zato na Slovenskem slovenski jezik v vse cesarske urade in kot podučni jezik v vse šole vpelje in sicer koj v začetku prihodnjega šolskega leta. 3. Ker so naša posestva z zemljiščnim in hišnim davkom že preobložena, izrečemo vsi tukaj zbrani, da se naj državno gospodarstvo tako uravna, da se zemljški in hišni davek zniža, ali če to nikakor ni mogoče, naj se v prihodnje ne povekša. 4. Naj se prosta hudodelstva, pregreški in prestopi ostreje kaznujejo, 5. Naj se Mura od Radgone do ogrske meje na deželne stroške regulira, posebno zgoraj Učje vasi (današnja Vučja vas), 6. Naj se čez naš kraj ali ne daleč od njega napravi železnica.

Oba takratna časopisa: Slovenski narod (21.6.) in Novice (29.6.) pa sta zapisala, da se je tabora udeležilo osem tisoč ljudi.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno V občini Radenci obeležujejo 16. občinski praznik