Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

V občini Radenci obeležujejo 16. občinski praznik

 

Priznanja dvema športnikoma, upokojenki in šoli 

Radenci - nekočVsako leto je druga polovica junija namenjena tudi obeleževanju občinskega praznika v občini Radenci. In tako bo tudi letos, ko kljub gospodarski krizi poteka kar nekaj investicij, ki bodo izboljšale kvaliteto življenja občanov, ter v turistično – zdraviliško občino pritegnile še več turistov, obeležujejo 16. občinski praznik.

V okviru praznovanja se bo zvrstilo kar nekaj dogodkov in prireditev, na posebni svečani akademiji pa bodo med drugim podelili tudi občinska priznanja za leto 2012.

Rok BagorošObčinski svet radenske občine je namreč na svoji 13. redni seji potrdil sklep, da bodo ob tej priložnosti obdarili dva športnika, upokojenko ter eno ustanovo, saj bodo podelili tri priznanja Občine Radenci in eno plaketo Občine Radenci. Priznanje bodo prejeli: ekstremni športnik – profesionalni „stunt“ voznik Rok Bagoroš, dolgoletna predsednica Društva upokojencev Radenci Marija Erveš, ki je nedavno funkcijo prepustila Jelki Hribar, ter Osnova šola Radenci, kjer so pred nedavnim obeležili 80 – letnico obstoja in uspešnega delovanja. Plaketo pa bo prejel vsestranski športnik, profesor športne vzgoje na OŠ Radenci, Zdravko Mauko, ki še posebej blesti na veteranskih atletskih prvenstvih doma in po svetu.

Zakaj v Radencih proslavljajo občinski praznik sredi junija?

OBLETNICA KAPELSKEGA TABORA IN SMRTI KARLA HEINA

Podobno kot v mnogih občinah, po njihovem nastanku, niti v Radencih ni bilo tako enostavno izbrati ustrezen datum za obeleževanje občinskega praznika. Po dolgotrajnih usklajevanjih in dogovarjanjih, so se v Radencih že pred leti pravilno odločili, da bo njihov praznik 19. junij. In kaj za tukajšnje prebivalce pomeni 19. junij 1871 - Kapelski tabor? Slovenci na območju občine Radenci so živeli dolga stoletja v okviru Habsburške monarhije in poznejše Avstro - Ogerske monarhije in bili prisiljeni prenašati vse tegobe mnogo nacionalne države, ki ni mogla in tudi zavestno ni hotela priznavati nacionalnih pravic Slovencev. Poizkusi ustvaritve lastne države so se pri Slovencih pokazali po letu 1848 in pozneje na slovenskih taborih med leti 1868 -71. Eden takšnih taborov ali zborovanj “Pod milim nebom” je bil v nedeljo 19. junija 1871, ob štirih popoldan in je v zgodovinski literaturi znan pod imenom Kapelski tabor. Odvijal se je na prostoru sedanjega hotela Radin v Radencih, na njem pa je, po poročilih Novic in Slovenskega naroda, bilo kar osem tisoč udeležencev, ki so poleg tradicionalnih imeli tudi lokalne zahteve od monarhije...

Ko so sprejemali omenjeni datum za občinski praznik, so svetniki tudi menili, da je datum primeren tudi zato, ker je ravno pred počitnicami in letnimi dopusti, ter da je ozko povezan tudi z največjim naravnim bogastvom občine, mineralno vodo. Na isti dan 19. junija leta 1877, je namreč umrl dr. Karl Hein, človek, ki je odkril radensko slatino, vse skupaj pa je povezano z obema krajevnima skupnostima v občini... In kaj so o omenjenem dogodku iz leta 1871 zapisali v Novicah in Slovenskem narodu:

Kapela - V nedeljo 19. junija ob štirih popoldan pri Novi slatini (danes hotel Radin v Radencih op.p.). Tabor je začel dr. Anton Klemenčič, župnik v Ljutomeru. Predsednik: dr. Matija Prelog, zdravnik v Mariboru, zapisnikarja: učitelja Dvoršak in Jurkovič. Dnevni red po vabilu na tabor (Slovenski narod 16.6.): Mi hočemo v veliki množini ali taboru izreči: da smo Slovenci, da nam je naš jezik svet, da hočemo imeti iste pravice kakor drugi narodi, da nas žulijo davki, da naše dlani ne morejo več tujemu dobičku služiti, da je dolžna dežela in država pripomoči nam, ker so naše moči preslabe, da se naše duševno in materialno stanje zboljša itd.

Govorniki: dr. Anton Klemenčič, župnik v Ljutomeru (resolucija I), Josip Šuman, profesor v Mariboru (resolucija II), dr. Matija Prelog, zdravnik v Mariboru (resolucija III), Franc Žitek, posestnik in župan (resolucija IV), Ivan Kukovec, posestnik v Ljutomeru (resoluciji V in VI).

Resolucije (Novice 29.6.): 1. Vsi Slovenci se po postavi naj zedinijo v eno kronovino z enim deželnim zborom in eno deželno vlado. 2. Paragraf 19, državnih osnovnih postav se naj dejansko izpolnjuje, naj se zato na Slovenskem slovenski jezik v vse cesarske urade in kot podučni jezik v vse šole vpelje in sicer koj v začetku prihodnjega šolskega leta. 3. Ker so naša posestva z zemljiščnim in hišnim davkom že preobložena, izrečemo vsi tukaj zbrani, da se naj državno gospodarstvo tako uravna, da se zemljški in hišni davek zniža, ali če to nikakor ni mogoče, naj se v prihodnje ne povekša. 4. Naj se prosta hudodelstva, pregreški in prestopi ostreje kaznujejo, 5. Naj se Mura od Radgone do ogrske meje na deželne stroške regulira, posebno zgoraj Učje vasi (današnja Vučja vas), 6. Naj se čez naš kraj ali ne daleč od njega napravi železnica.

Oba takratna časopisa: Slovenski narod (21.6.) in Novice (29.6.) pa sta zapisala, da se je tabora udeležilo osem tisoč ljudi.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno V občini Radenci obeležujejo 16. občinski praznik