Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

V občini Radenci obeležujejo 16. občinski praznik

 

Priznanja dvema športnikoma, upokojenki in šoli 

Radenci - nekočVsako leto je druga polovica junija namenjena tudi obeleževanju občinskega praznika v občini Radenci. In tako bo tudi letos, ko kljub gospodarski krizi poteka kar nekaj investicij, ki bodo izboljšale kvaliteto življenja občanov, ter v turistično – zdraviliško občino pritegnile še več turistov, obeležujejo 16. občinski praznik.

V okviru praznovanja se bo zvrstilo kar nekaj dogodkov in prireditev, na posebni svečani akademiji pa bodo med drugim podelili tudi občinska priznanja za leto 2012.

Rok BagorošObčinski svet radenske občine je namreč na svoji 13. redni seji potrdil sklep, da bodo ob tej priložnosti obdarili dva športnika, upokojenko ter eno ustanovo, saj bodo podelili tri priznanja Občine Radenci in eno plaketo Občine Radenci. Priznanje bodo prejeli: ekstremni športnik – profesionalni „stunt“ voznik Rok Bagoroš, dolgoletna predsednica Društva upokojencev Radenci Marija Erveš, ki je nedavno funkcijo prepustila Jelki Hribar, ter Osnova šola Radenci, kjer so pred nedavnim obeležili 80 – letnico obstoja in uspešnega delovanja. Plaketo pa bo prejel vsestranski športnik, profesor športne vzgoje na OŠ Radenci, Zdravko Mauko, ki še posebej blesti na veteranskih atletskih prvenstvih doma in po svetu.

Zakaj v Radencih proslavljajo občinski praznik sredi junija?

OBLETNICA KAPELSKEGA TABORA IN SMRTI KARLA HEINA

Podobno kot v mnogih občinah, po njihovem nastanku, niti v Radencih ni bilo tako enostavno izbrati ustrezen datum za obeleževanje občinskega praznika. Po dolgotrajnih usklajevanjih in dogovarjanjih, so se v Radencih že pred leti pravilno odločili, da bo njihov praznik 19. junij. In kaj za tukajšnje prebivalce pomeni 19. junij 1871 - Kapelski tabor? Slovenci na območju občine Radenci so živeli dolga stoletja v okviru Habsburške monarhije in poznejše Avstro - Ogerske monarhije in bili prisiljeni prenašati vse tegobe mnogo nacionalne države, ki ni mogla in tudi zavestno ni hotela priznavati nacionalnih pravic Slovencev. Poizkusi ustvaritve lastne države so se pri Slovencih pokazali po letu 1848 in pozneje na slovenskih taborih med leti 1868 -71. Eden takšnih taborov ali zborovanj “Pod milim nebom” je bil v nedeljo 19. junija 1871, ob štirih popoldan in je v zgodovinski literaturi znan pod imenom Kapelski tabor. Odvijal se je na prostoru sedanjega hotela Radin v Radencih, na njem pa je, po poročilih Novic in Slovenskega naroda, bilo kar osem tisoč udeležencev, ki so poleg tradicionalnih imeli tudi lokalne zahteve od monarhije...

Ko so sprejemali omenjeni datum za občinski praznik, so svetniki tudi menili, da je datum primeren tudi zato, ker je ravno pred počitnicami in letnimi dopusti, ter da je ozko povezan tudi z največjim naravnim bogastvom občine, mineralno vodo. Na isti dan 19. junija leta 1877, je namreč umrl dr. Karl Hein, človek, ki je odkril radensko slatino, vse skupaj pa je povezano z obema krajevnima skupnostima v občini... In kaj so o omenjenem dogodku iz leta 1871 zapisali v Novicah in Slovenskem narodu:

Kapela - V nedeljo 19. junija ob štirih popoldan pri Novi slatini (danes hotel Radin v Radencih op.p.). Tabor je začel dr. Anton Klemenčič, župnik v Ljutomeru. Predsednik: dr. Matija Prelog, zdravnik v Mariboru, zapisnikarja: učitelja Dvoršak in Jurkovič. Dnevni red po vabilu na tabor (Slovenski narod 16.6.): Mi hočemo v veliki množini ali taboru izreči: da smo Slovenci, da nam je naš jezik svet, da hočemo imeti iste pravice kakor drugi narodi, da nas žulijo davki, da naše dlani ne morejo več tujemu dobičku služiti, da je dolžna dežela in država pripomoči nam, ker so naše moči preslabe, da se naše duševno in materialno stanje zboljša itd.

Govorniki: dr. Anton Klemenčič, župnik v Ljutomeru (resolucija I), Josip Šuman, profesor v Mariboru (resolucija II), dr. Matija Prelog, zdravnik v Mariboru (resolucija III), Franc Žitek, posestnik in župan (resolucija IV), Ivan Kukovec, posestnik v Ljutomeru (resoluciji V in VI).

Resolucije (Novice 29.6.): 1. Vsi Slovenci se po postavi naj zedinijo v eno kronovino z enim deželnim zborom in eno deželno vlado. 2. Paragraf 19, državnih osnovnih postav se naj dejansko izpolnjuje, naj se zato na Slovenskem slovenski jezik v vse cesarske urade in kot podučni jezik v vse šole vpelje in sicer koj v začetku prihodnjega šolskega leta. 3. Ker so naša posestva z zemljiščnim in hišnim davkom že preobložena, izrečemo vsi tukaj zbrani, da se naj državno gospodarstvo tako uravna, da se zemljški in hišni davek zniža, ali če to nikakor ni mogoče, naj se v prihodnje ne povekša. 4. Naj se prosta hudodelstva, pregreški in prestopi ostreje kaznujejo, 5. Naj se Mura od Radgone do ogrske meje na deželne stroške regulira, posebno zgoraj Učje vasi (današnja Vučja vas), 6. Naj se čez naš kraj ali ne daleč od njega napravi železnica.

Oba takratna časopisa: Slovenski narod (21.6.) in Novice (29.6.) pa sta zapisala, da se je tabora udeležilo osem tisoč ljudi.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno V občini Radenci obeležujejo 16. občinski praznik