Piščančji pred kunčjim in ribjim paprikašem!

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 9. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred devetimi leti odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je lani organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj.

V Polani je devetič zadišalo po štirih vrstah paprikaša

Gasilci pred Smrkci in Babuškami!

Bogračiada ČernelavciMinuli izjemno topli vikend, ko se je po Pomurju odvijalo veliko takšnih in drugačnih prireditev in dogodkov je še posebej veliko pozornost pritegnilo 7. tekmovanje v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bograča, ki ga je v središču Černelavcev pri Murski Soboti, pripravila Gostilna Spirić. Nastopilo je kar 20 ekip iz širšega pomurskega območja, ki so bograč kuhale v kotličku na odprtem ognju. Prireditev na „glavnem trgu", pred gostiščem „Spirić" v Černelavcih se je začela že ob 16. uri, ko je bilo izjemno vroče, a so se tekmovalci znašli vsak po svoje, predvsem s hladnimi napitki. Po kuhanju in ocenjevanju skuhanih bogračev se je ozračje nekoliko ohladilo, a so pozneje za veselo in vroče vzdušje poskrbeli muzikantje.

Na 7. tekmovanju v kuhanju bograča v Černelavcih tekmovalo 20 ekip

Kdo kuha najboljšo prežganko, kislo juho, vampe, gobovo smetanovo juho...

Vogričevci jediMed ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tiste izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše in prežganke kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. In okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo soboto v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan.

Žüpe pa vampi nejbojši v Vogričovcih

Dolgoletni raznašalec časopisov Alojz Pisnjak in njegov brat dvojček Jože, sta se srečala z Abrahamom

Dvojčka PisnjakV teh toplih pomladnih mesecih je bilo izjemno prijetno, veselo in razigrano v družinah Pisnjak v Satahovcih ter Borejcih v Prekmurju. Kako tudi ne, ko pa sta se dvojčka Alojz in Jože, minulo nedeljo, srečala z Abrahamom in takšen življenjski jubilej je pač potrebno še posebej obeležiti. Dolgoletni raznašalec časopisov, predvsem Novic in Dela, Alojz Pisnjak, doma iz Satahovcev, se rodil le 15 minut pred bratom Jožetom iz Borejcev, tako da se je slavje začelo pri „starejšem" Alojzu in nadaljevalo v Borejcih. Skromna in prijazna Abrahamovca sta rojena v družini še dveh bratov (Štefan in Stanko) ter sestre, ki je žal umrla že po porodu. Pred leti jim je umrla tudi mama, oče pa je še živ. Oba sta služila JLA v Banjaluki, pozneje pa sta si ustvarila družini, ki jima v pravem pomenu besede, največ pomenita, saj imata skupaj kar devet otrok.

Dvojčka, ki ohranjata družinske vrednote!

Štajersko-prekmursko-madžarska naveza najboljša na 21. „Bogračiadi 2017"

Bogračiada 2017Minulo soboto je v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, na Slovenski ulici, pred hotelom Diana, že enaindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju. Na eni največjih kulinaričnih in etnoloških prireditev v Pomurju, v organizaciji Hotela Diana je v lepem in vročem vremenu, nastopilo veliko tekmovalcev, ob tem je prišlo veliko obiskovalcev in „degustatorjev", tako iz Pomurja, kot iz drugih delov Slovenije. To je tudi dan, ko večina prekmurskih gospodinj ne kuha, ker cele družine raje gredo na bograč. Med štiridesetimi ekipami iz vse Slovenije, v katerih so bili mnogi znani in manj znani Slovenci in Slovenke, sta svoje kuharske sposobnosti znova pokazala tudi Radgončana Evgen Podlesek in Marjan Hamler, ki sta skuhala odličen bograč.

Med štiridesetimi ekipami iz cele Slovenije je, med znanimi in manj znanimi kuharji, v kuhanju znane prekmurske specialitete, slavilo TD Dobrovnik

Naslova v Vidanovce in Vogričevce!

Kosci VogričevciV okviru krajevnega praznika KS Cezanjevci iz okolice Ljutomera, so se na območju omenjene krajevne skupnosti odvijale številne prireditve in dogodki. Poleg sv. maše za krajane KS Cezanjevci, ki je bila v farni cerkvi v Cezanjevcih, predaje namenu novega asfaltiranega odseka ceste, osrednje prireditve s kulturnim programom, srečelovom in brezplačnim bogračem ter tekmovanja v kuhanju domačih jedi, v organizaciji Društva Kihača, je namreč v ospredju bilo tradicionalno, 31. tekmovanje koscev. V organizaciji PGD Vogričevci se je tradicionalno na Heričevem travniku v Vogričevcih pomerilo kar nekaj koscev in kosic, in sicer v košnji z ročno koso.

Tradicionalno, že 31. tekmovanje koscev in kosic v košnji z ročno koso, je pritegnilo veliko tekmovalcev in gledalcev

Zmaga za Gmajnice pred Celjani in Mariborčani!

Igre vodnikovV organizaciji Enote vodnikov službenih psov PU Murska Sobota, je na sedežu enote v Murskih Petrovcih tik ob avstrijski meji, potekalo 21. vseslovensko srečanje vodnikov službenih psov in konjev, katero so izkoristili tudi za tradicionalni turnir v malem nogometu. Nastopilo je vseh šest policijskih enot, ki so tako ali drugače povezani z živalmi, torej s službenimi psi in konji. Na srečanju in tekmovanju v Murskih Petrovcih so sicer, poleg nogometašev iz šestih ekip, številnih upokojenih vodnikov službenih psov, visokih policijskih predstavnikov, med drugimi gosti, bili tudi direktor PU Murska Sobota Damir Ivančič, inšpektor UUP GPU Boštjan Cugmas, podpredsednik Policijskega sindikata Slovenije Andrej Kocbek...

Vodniki službenih psov igrali nogomet in se družili

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

V občini Radenci obeležujejo 16. občinski praznik

 

Priznanja dvema športnikoma, upokojenki in šoli 

Radenci - nekočVsako leto je druga polovica junija namenjena tudi obeleževanju občinskega praznika v občini Radenci. In tako bo tudi letos, ko kljub gospodarski krizi poteka kar nekaj investicij, ki bodo izboljšale kvaliteto življenja občanov, ter v turistično – zdraviliško občino pritegnile še več turistov, obeležujejo 16. občinski praznik.

V okviru praznovanja se bo zvrstilo kar nekaj dogodkov in prireditev, na posebni svečani akademiji pa bodo med drugim podelili tudi občinska priznanja za leto 2012.

Rok BagorošObčinski svet radenske občine je namreč na svoji 13. redni seji potrdil sklep, da bodo ob tej priložnosti obdarili dva športnika, upokojenko ter eno ustanovo, saj bodo podelili tri priznanja Občine Radenci in eno plaketo Občine Radenci. Priznanje bodo prejeli: ekstremni športnik – profesionalni „stunt“ voznik Rok Bagoroš, dolgoletna predsednica Društva upokojencev Radenci Marija Erveš, ki je nedavno funkcijo prepustila Jelki Hribar, ter Osnova šola Radenci, kjer so pred nedavnim obeležili 80 – letnico obstoja in uspešnega delovanja. Plaketo pa bo prejel vsestranski športnik, profesor športne vzgoje na OŠ Radenci, Zdravko Mauko, ki še posebej blesti na veteranskih atletskih prvenstvih doma in po svetu.

Zakaj v Radencih proslavljajo občinski praznik sredi junija?

OBLETNICA KAPELSKEGA TABORA IN SMRTI KARLA HEINA

Podobno kot v mnogih občinah, po njihovem nastanku, niti v Radencih ni bilo tako enostavno izbrati ustrezen datum za obeleževanje občinskega praznika. Po dolgotrajnih usklajevanjih in dogovarjanjih, so se v Radencih že pred leti pravilno odločili, da bo njihov praznik 19. junij. In kaj za tukajšnje prebivalce pomeni 19. junij 1871 - Kapelski tabor? Slovenci na območju občine Radenci so živeli dolga stoletja v okviru Habsburške monarhije in poznejše Avstro - Ogerske monarhije in bili prisiljeni prenašati vse tegobe mnogo nacionalne države, ki ni mogla in tudi zavestno ni hotela priznavati nacionalnih pravic Slovencev. Poizkusi ustvaritve lastne države so se pri Slovencih pokazali po letu 1848 in pozneje na slovenskih taborih med leti 1868 -71. Eden takšnih taborov ali zborovanj “Pod milim nebom” je bil v nedeljo 19. junija 1871, ob štirih popoldan in je v zgodovinski literaturi znan pod imenom Kapelski tabor. Odvijal se je na prostoru sedanjega hotela Radin v Radencih, na njem pa je, po poročilih Novic in Slovenskega naroda, bilo kar osem tisoč udeležencev, ki so poleg tradicionalnih imeli tudi lokalne zahteve od monarhije...

Ko so sprejemali omenjeni datum za občinski praznik, so svetniki tudi menili, da je datum primeren tudi zato, ker je ravno pred počitnicami in letnimi dopusti, ter da je ozko povezan tudi z največjim naravnim bogastvom občine, mineralno vodo. Na isti dan 19. junija leta 1877, je namreč umrl dr. Karl Hein, človek, ki je odkril radensko slatino, vse skupaj pa je povezano z obema krajevnima skupnostima v občini... In kaj so o omenjenem dogodku iz leta 1871 zapisali v Novicah in Slovenskem narodu:

Kapela - V nedeljo 19. junija ob štirih popoldan pri Novi slatini (danes hotel Radin v Radencih op.p.). Tabor je začel dr. Anton Klemenčič, župnik v Ljutomeru. Predsednik: dr. Matija Prelog, zdravnik v Mariboru, zapisnikarja: učitelja Dvoršak in Jurkovič. Dnevni red po vabilu na tabor (Slovenski narod 16.6.): Mi hočemo v veliki množini ali taboru izreči: da smo Slovenci, da nam je naš jezik svet, da hočemo imeti iste pravice kakor drugi narodi, da nas žulijo davki, da naše dlani ne morejo več tujemu dobičku služiti, da je dolžna dežela in država pripomoči nam, ker so naše moči preslabe, da se naše duševno in materialno stanje zboljša itd.

Govorniki: dr. Anton Klemenčič, župnik v Ljutomeru (resolucija I), Josip Šuman, profesor v Mariboru (resolucija II), dr. Matija Prelog, zdravnik v Mariboru (resolucija III), Franc Žitek, posestnik in župan (resolucija IV), Ivan Kukovec, posestnik v Ljutomeru (resoluciji V in VI).

Resolucije (Novice 29.6.): 1. Vsi Slovenci se po postavi naj zedinijo v eno kronovino z enim deželnim zborom in eno deželno vlado. 2. Paragraf 19, državnih osnovnih postav se naj dejansko izpolnjuje, naj se zato na Slovenskem slovenski jezik v vse cesarske urade in kot podučni jezik v vse šole vpelje in sicer koj v začetku prihodnjega šolskega leta. 3. Ker so naša posestva z zemljiščnim in hišnim davkom že preobložena, izrečemo vsi tukaj zbrani, da se naj državno gospodarstvo tako uravna, da se zemljški in hišni davek zniža, ali če to nikakor ni mogoče, naj se v prihodnje ne povekša. 4. Naj se prosta hudodelstva, pregreški in prestopi ostreje kaznujejo, 5. Naj se Mura od Radgone do ogrske meje na deželne stroške regulira, posebno zgoraj Učje vasi (današnja Vučja vas), 6. Naj se čez naš kraj ali ne daleč od njega napravi železnica.

Oba takratna časopisa: Slovenski narod (21.6.) in Novice (29.6.) pa sta zapisala, da se je tabora udeležilo osem tisoč ljudi.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno V občini Radenci obeležujejo 16. občinski praznik