Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Poročil se je s kolesom!

 

Vnetemu športniku Primožu Kaučiču kolesarjenje pomeni največ v življenju; Tudi rekreacija lahko pripelje do vrhunskih rezultatov

Primož KaučičTriintridesetletni Primož Kaučič iz Žepovcev v Apaški dolini gotovo sodi med tiste ljudi, ki jim šport, rekreacija in skrb za zdravje pomenijo največ v življenju. Posebej je zaljubljen v kolesarstvo, in zato ne preseneča, ko nekateri trdijo, da se je “poročil s kolesom”, in zato nima preveč časa za dekleta ali kakšne druge konjičke.

Pravzaprav mu poleg rednega dela ter treningov in nastopov na kolesarskih tekmovanjih niti ne ostane veliko časa. Je pa Primož tudi fant, ki je začel s kolesarsko rekreacijo, nato pa je v kolesarstvu dosegel vrhunske rezultate, in kot takšen spada med najboljše kolesarje na severovzhodu države in tudi širše.

„Kolesariti sem začel pri 10 letih, in nato redno kolesaril do 19. leta starosti. V tem času sem kolesaril v več kljubih: KK Tropovci, TBP Lenart in Branik Maribor. Nato sem za nekaj časa postavil kolo na stranski tir. Pred štirimi leta (2008) sem pa spet, še bolj vneto, stopil na kolo. Leta 2009 sem se včlanil v klub TurboMS in začel malo bolj 'resno' kolesarit, se udeložovati tudi dirk v sklopu Kolesarske zveze Slovenije. V tem času se je nabralo kar nekaj dobrih rezultatov. Bil sem dvakrat tudi član slovenske repezertance. Tekmovalno najuspešnejše mi je bilo leto 2011, ko sem kolesaril za klub Team Turbo Tropovci. V času od 1.1. 2011 do 31.10. 2011, sem naredil dobrih 12.650 km, prekolesaril dobrih 308 dni in na kolesu preživel kar 412 ur. V letu 2011 sem se udeležil 38 dirk, na katerih sem dosegel osem zmag, pet drugih in štiri tretja mesta, ob tem pa sem se še štirinajstkrat znašel med prvo desetrico”, razlaga skromni fant, ki je v omenjeni sezoni, na 38 dirkah imel samo en padec.

Hkrati je na dirkah imel en sam defekt, pa še to na Svetovnem prvenstvu v Belgiji, kjer je kljub temu dirko na 120 kilometrih, končal na 23 mestu med 200 kolesarji, kar je tudi le dosežek. Še večji uspeh je, da je v letu 2011 postal državni podprvak v cestni vožnji na domačem terenu v Sebeščanu na Goričkem, in bil tretji v vožnji na čas v Kamniški Bistrici.

Dobri nastopi so mu prinesli tudi skupno zmago v Slovenskem pokalu - 23 dirk. “V letu 2012, ko sem začel tekmovati v novem klubu (Team Korak Naprej Iz Maribora), se je sezona začela nekoliko slabše, pozneje pa vedno boljše. Na etapni dirki v Umagu sem bil dvakrat tretji, na domači dirki v Tišini, ki sem jo zmagal dvakrat zapored, sem bil četrti, na dirki okrog Blejskega jezera spet četrti, na domačem maratonu drugi, in vrhunec letošnje sezone, državno prvenstvo v Gaberju, kjer sem osvojil 1. mesto in postal državni prvak v cestni vožnji”, razlaga Primož, ki dodaja, da kolesarska sezona nima premora. Dolga je 12 mesecev; tekmovanja trajajo od marca do oktobra, ostale štiri mesece pa se pripravlja na novo sezono, predvsem teče, hodi v fitnes, če je lepo in suho pa tudi na kolo. Do temperature minus dva se lahko pelje, težje pa je če sneži ali dežuje.

Za takšne napore je potrebna tudi ustrezna prehrana, kjer je pomembno čim več sadja, zelenjave, testenin in sploh ogljikovih hidratov, po drugi strani pa čim manj sladkarij, slanih jedi, gaziranih pijač, čim majn maščob ipd. Seveda je kolesarstvo tudi sploh drag šport, kajti poleg kakovostne prehrane, je potrebno veliko sredstev tudi za kolesa, nastope na tekmovanjih ipd. Klub mu plača štartnino, za ostalo pa mora predvsem poksrbeti sam. Zato ima srečo, da je redno zaposlen v podjetju Saubermacher Slovenije d.o.o. in sicer kot voznik. Ker mu delovni dan včasih traja 10-11 ur, si pogosto vzame kolo kar s sabo v službo, in potem, ko se služba konča, dostikrat skoči na kolo in zapelje na Pohorje... “Drugih hobijev praktično nimam je pa pomembno ko nimam treningov da se dobro spočijem. Treningi sicer trajajo nekje 2 do 4 ure na dan, med vikendom pa tudi do sedem ur. Zato mi ostane malo časa za kaj drugega”, še doodaja Primož, ki gotovo dolgo ne bo zapustil kolesarstvo.

Tukaj si lahko ogledate slike.

 

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Poročil se je s kolesom!