„Čolnikov" klopotec straši in odganja ptiče!

Klopotec BenediktPodobno kot povsod po Slovenskih Goricah, Prlekiji in Halozah, so tudi benediški vinogradniki začeli s prireditvijo, ki bo poslej potekala tradicionalno vsako leto. Gre za postavljanje klopotca kot znaka ohranjanja kulturne dediščine, letos pa je postavitev klopotca nekoliko hitrejša, saj grozdje hitro dozoreva in potrebno je čim prej strašiti in odganjati ptiče. Letos ga je Turistično vinogradniško društvo Benedikt, postavilo prvič in sicer nad novim platojem ob svojih brajdah in kleti, ter tik ob Čolnikov domačiji, kjer bo klopotec poslej stal vsako leto. Na veselem dogodku, kjer ni manjkalo niti kulinaričnih in tekočih dobrot, se je zbralo kar nekaj članic in članov društva, ter tudi drugih vinogradnikov in vinogradnic, večino dela na „štangi" pa sta opravila aktualni predsednik, Marjan Farasin, in častni predsednik ter vinski vitez Zlatko Borak.

Postavljanje klopotca, kar so prvič uprizorili tudi benediški vinogradniki, je pravi praznik

Devetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe, kjer je nastopilo rekordnih 19 ekip

Bujta repaV okviru 23. Pomurskega poletnega festivala (PPF), ko se v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 9. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine.

Vinogradniki pred upokojenkami in gostinci

Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Poročil se je s kolesom!

 

Vnetemu športniku Primožu Kaučiču kolesarjenje pomeni največ v življenju; Tudi rekreacija lahko pripelje do vrhunskih rezultatov

Primož KaučičTriintridesetletni Primož Kaučič iz Žepovcev v Apaški dolini gotovo sodi med tiste ljudi, ki jim šport, rekreacija in skrb za zdravje pomenijo največ v življenju. Posebej je zaljubljen v kolesarstvo, in zato ne preseneča, ko nekateri trdijo, da se je “poročil s kolesom”, in zato nima preveč časa za dekleta ali kakšne druge konjičke.

Pravzaprav mu poleg rednega dela ter treningov in nastopov na kolesarskih tekmovanjih niti ne ostane veliko časa. Je pa Primož tudi fant, ki je začel s kolesarsko rekreacijo, nato pa je v kolesarstvu dosegel vrhunske rezultate, in kot takšen spada med najboljše kolesarje na severovzhodu države in tudi širše.

„Kolesariti sem začel pri 10 letih, in nato redno kolesaril do 19. leta starosti. V tem času sem kolesaril v več kljubih: KK Tropovci, TBP Lenart in Branik Maribor. Nato sem za nekaj časa postavil kolo na stranski tir. Pred štirimi leta (2008) sem pa spet, še bolj vneto, stopil na kolo. Leta 2009 sem se včlanil v klub TurboMS in začel malo bolj 'resno' kolesarit, se udeložovati tudi dirk v sklopu Kolesarske zveze Slovenije. V tem času se je nabralo kar nekaj dobrih rezultatov. Bil sem dvakrat tudi član slovenske repezertance. Tekmovalno najuspešnejše mi je bilo leto 2011, ko sem kolesaril za klub Team Turbo Tropovci. V času od 1.1. 2011 do 31.10. 2011, sem naredil dobrih 12.650 km, prekolesaril dobrih 308 dni in na kolesu preživel kar 412 ur. V letu 2011 sem se udeležil 38 dirk, na katerih sem dosegel osem zmag, pet drugih in štiri tretja mesta, ob tem pa sem se še štirinajstkrat znašel med prvo desetrico”, razlaga skromni fant, ki je v omenjeni sezoni, na 38 dirkah imel samo en padec.

Hkrati je na dirkah imel en sam defekt, pa še to na Svetovnem prvenstvu v Belgiji, kjer je kljub temu dirko na 120 kilometrih, končal na 23 mestu med 200 kolesarji, kar je tudi le dosežek. Še večji uspeh je, da je v letu 2011 postal državni podprvak v cestni vožnji na domačem terenu v Sebeščanu na Goričkem, in bil tretji v vožnji na čas v Kamniški Bistrici.

Dobri nastopi so mu prinesli tudi skupno zmago v Slovenskem pokalu - 23 dirk. “V letu 2012, ko sem začel tekmovati v novem klubu (Team Korak Naprej Iz Maribora), se je sezona začela nekoliko slabše, pozneje pa vedno boljše. Na etapni dirki v Umagu sem bil dvakrat tretji, na domači dirki v Tišini, ki sem jo zmagal dvakrat zapored, sem bil četrti, na dirki okrog Blejskega jezera spet četrti, na domačem maratonu drugi, in vrhunec letošnje sezone, državno prvenstvo v Gaberju, kjer sem osvojil 1. mesto in postal državni prvak v cestni vožnji”, razlaga Primož, ki dodaja, da kolesarska sezona nima premora. Dolga je 12 mesecev; tekmovanja trajajo od marca do oktobra, ostale štiri mesece pa se pripravlja na novo sezono, predvsem teče, hodi v fitnes, če je lepo in suho pa tudi na kolo. Do temperature minus dva se lahko pelje, težje pa je če sneži ali dežuje.

Za takšne napore je potrebna tudi ustrezna prehrana, kjer je pomembno čim več sadja, zelenjave, testenin in sploh ogljikovih hidratov, po drugi strani pa čim manj sladkarij, slanih jedi, gaziranih pijač, čim majn maščob ipd. Seveda je kolesarstvo tudi sploh drag šport, kajti poleg kakovostne prehrane, je potrebno veliko sredstev tudi za kolesa, nastope na tekmovanjih ipd. Klub mu plača štartnino, za ostalo pa mora predvsem poksrbeti sam. Zato ima srečo, da je redno zaposlen v podjetju Saubermacher Slovenije d.o.o. in sicer kot voznik. Ker mu delovni dan včasih traja 10-11 ur, si pogosto vzame kolo kar s sabo v službo, in potem, ko se služba konča, dostikrat skoči na kolo in zapelje na Pohorje... “Drugih hobijev praktično nimam je pa pomembno ko nimam treningov da se dobro spočijem. Treningi sicer trajajo nekje 2 do 4 ure na dan, med vikendom pa tudi do sedem ur. Zato mi ostane malo časa za kaj drugega”, še doodaja Primož, ki gotovo dolgo ne bo zapustil kolesarstvo.

Tukaj si lahko ogledate slike.

 

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Poročil se je s kolesom!