V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Poročil se je s kolesom!

 

Vnetemu športniku Primožu Kaučiču kolesarjenje pomeni največ v življenju; Tudi rekreacija lahko pripelje do vrhunskih rezultatov

Primož KaučičTriintridesetletni Primož Kaučič iz Žepovcev v Apaški dolini gotovo sodi med tiste ljudi, ki jim šport, rekreacija in skrb za zdravje pomenijo največ v življenju. Posebej je zaljubljen v kolesarstvo, in zato ne preseneča, ko nekateri trdijo, da se je “poročil s kolesom”, in zato nima preveč časa za dekleta ali kakšne druge konjičke.

Pravzaprav mu poleg rednega dela ter treningov in nastopov na kolesarskih tekmovanjih niti ne ostane veliko časa. Je pa Primož tudi fant, ki je začel s kolesarsko rekreacijo, nato pa je v kolesarstvu dosegel vrhunske rezultate, in kot takšen spada med najboljše kolesarje na severovzhodu države in tudi širše.

„Kolesariti sem začel pri 10 letih, in nato redno kolesaril do 19. leta starosti. V tem času sem kolesaril v več kljubih: KK Tropovci, TBP Lenart in Branik Maribor. Nato sem za nekaj časa postavil kolo na stranski tir. Pred štirimi leta (2008) sem pa spet, še bolj vneto, stopil na kolo. Leta 2009 sem se včlanil v klub TurboMS in začel malo bolj 'resno' kolesarit, se udeložovati tudi dirk v sklopu Kolesarske zveze Slovenije. V tem času se je nabralo kar nekaj dobrih rezultatov. Bil sem dvakrat tudi član slovenske repezertance. Tekmovalno najuspešnejše mi je bilo leto 2011, ko sem kolesaril za klub Team Turbo Tropovci. V času od 1.1. 2011 do 31.10. 2011, sem naredil dobrih 12.650 km, prekolesaril dobrih 308 dni in na kolesu preživel kar 412 ur. V letu 2011 sem se udeležil 38 dirk, na katerih sem dosegel osem zmag, pet drugih in štiri tretja mesta, ob tem pa sem se še štirinajstkrat znašel med prvo desetrico”, razlaga skromni fant, ki je v omenjeni sezoni, na 38 dirkah imel samo en padec.

Hkrati je na dirkah imel en sam defekt, pa še to na Svetovnem prvenstvu v Belgiji, kjer je kljub temu dirko na 120 kilometrih, končal na 23 mestu med 200 kolesarji, kar je tudi le dosežek. Še večji uspeh je, da je v letu 2011 postal državni podprvak v cestni vožnji na domačem terenu v Sebeščanu na Goričkem, in bil tretji v vožnji na čas v Kamniški Bistrici.

Dobri nastopi so mu prinesli tudi skupno zmago v Slovenskem pokalu - 23 dirk. “V letu 2012, ko sem začel tekmovati v novem klubu (Team Korak Naprej Iz Maribora), se je sezona začela nekoliko slabše, pozneje pa vedno boljše. Na etapni dirki v Umagu sem bil dvakrat tretji, na domači dirki v Tišini, ki sem jo zmagal dvakrat zapored, sem bil četrti, na dirki okrog Blejskega jezera spet četrti, na domačem maratonu drugi, in vrhunec letošnje sezone, državno prvenstvo v Gaberju, kjer sem osvojil 1. mesto in postal državni prvak v cestni vožnji”, razlaga Primož, ki dodaja, da kolesarska sezona nima premora. Dolga je 12 mesecev; tekmovanja trajajo od marca do oktobra, ostale štiri mesece pa se pripravlja na novo sezono, predvsem teče, hodi v fitnes, če je lepo in suho pa tudi na kolo. Do temperature minus dva se lahko pelje, težje pa je če sneži ali dežuje.

Za takšne napore je potrebna tudi ustrezna prehrana, kjer je pomembno čim več sadja, zelenjave, testenin in sploh ogljikovih hidratov, po drugi strani pa čim manj sladkarij, slanih jedi, gaziranih pijač, čim majn maščob ipd. Seveda je kolesarstvo tudi sploh drag šport, kajti poleg kakovostne prehrane, je potrebno veliko sredstev tudi za kolesa, nastope na tekmovanjih ipd. Klub mu plača štartnino, za ostalo pa mora predvsem poksrbeti sam. Zato ima srečo, da je redno zaposlen v podjetju Saubermacher Slovenije d.o.o. in sicer kot voznik. Ker mu delovni dan včasih traja 10-11 ur, si pogosto vzame kolo kar s sabo v službo, in potem, ko se služba konča, dostikrat skoči na kolo in zapelje na Pohorje... “Drugih hobijev praktično nimam je pa pomembno ko nimam treningov da se dobro spočijem. Treningi sicer trajajo nekje 2 do 4 ure na dan, med vikendom pa tudi do sedem ur. Zato mi ostane malo časa za kaj drugega”, še doodaja Primož, ki gotovo dolgo ne bo zapustil kolesarstvo.

Tukaj si lahko ogledate slike.

 

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Poročil se je s kolesom!