Adventni venec ob 400-letni modri kavčini

Advent CerkvenjakTuristično društvo Cerkvenjak, ki predvsem skrbi za promocijo kraja in omenjene občine v Slovenskih goricah, skozi vse leto izvaja številne aktivnosti ter pripravlja takšne in drugačne dogodke in prireditve. Med njimi je gotovo najodmevnejša košnja na stari način, svoje dejavnosti pa ob koncu leta zaključijo z izdelavo in postavitvijo adventnega venca v središču Cerkvenjaka, in postavitvijo božičnih jaslic ob cerkvi Sv. Antona. Adventni venec člani društva izdelujejo pri svojem predsedniku Alojzu Zorku in tako je bilo tudi letos.

Ob Johanezovi kapeli v Cerkvenjaku so prižgali prvo svečko

Pripravili so prvo izmenjevalnico oblačil, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

IzmenjevalnicaPrav v času, ko se je, ne le v ZDA temveč po vsem svetu in tudi pri nas, največ govorilo o „črnem petku" ter zapravljanju in razsipništvu, se je v Mladinskem centru Gornja Radgona odvijala nadvse koristna akcija, ki jo je pripravila Iniciativa za zelene ideje „Rastišče". Šlo je za prvo izmenjevalnico oblačil v tem delu države, na katero so številni Prleki, Prekmurci, Štajerci in drugi prinesli kose oblačil, modnih dodatkov ali obutve, ki jih ne nosijo več, ter si za domov izbrali druge, katerih več ne uporablja kdo drug.

Zamenjali so oblačila in obutev

Kmečke ženske v Hiši dišečega traminca

Kmečke ženske pri SteyerjuDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga vodi Ema Škrobar, in ki deluje že 29 let, vsa leta svojega obstoja, ob koncu leta, pripravlja novoletno-božično srečanje članic društva, s katerim se jim zahvalijo za njihovo delovanje v društvu skozi vso leto. To je pravzaprav prijetno druženje, katerega se članice rade udeležujejo. In tako je bilo tudi tokrat, ko se je srečanja v znameniti Hiši dišečega traminca, na posestvu Steyer v Plitvici, udeležilo 38 članic. Prisotne je najprej pozdravila predsednica društva Ema Škrobar, ki se je članicam zahvalila za celoletno delo v društvu. Izrazila je tudi zadovoljstvo, da so se tako množično udeležile srečanja, ki je ob občnem zboru, njihovo največje srečanje in druženje.

Članice DKŽ Apače so imele novoletno srečanje pri Steyerju

Otroci (in ne le oni) bodo vse do 2. januarja 2019 prišli na svoje v SikaluZOO pri Radencih

SikaluZOOPodobno, kot že vrsto let, ob bližajočih se božično-novoletnih praznikih, bodo tudi letos na posestvu SikaluZOO, ki ga decembra preimenujejo v „Lučkolandijo" v Boračevi, dober streljaj iz središča Radencev, pripravili božične jaslice z živimi živalmi. Na površini treh hektarjev v samem živalskem vrtu družine Mitev, si bodo lahko obiskovalci, kjer so v tem času v ospredju otroci, med sprehodom ogledali edinstveno pravljično deželo z velikim številom živali, svetlobnih podobic: angelčkov, božičkov, jelenčkov, zvezdic, božičkov grad, vlakec, božičkove sani, snežinke, zvončke, veliko število lučk, darilnih paketov..., ki si jih je najlepše ogledati v temi.

Lučkolandija – pravljična dežela za otroke odpira vrata

Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Zasajena prva tri drevesa v radenskem parku

 

Čeprav je narava (neurje) poskrbela za uničenje edinstvenega parka, so mnogi prepričani, da bi se z obnovo lahko začelo bistveno prej; Ne le uničena drevesa, temveč tudi propadajoče stavbe so v veliko sramoto

Park Radenci…Njega dni je izvir radenske slatine tako močno bučal, sikal in žuborel, da so med vaščani o tem krožile številne legende. Ena pravi, da hrup ustvarjajo pridni škratje, ki s kopanjem rovov utirajo pot zdravilni vodi. Spet druga govori, da je pod vrelcem velik kotel, v katerem coprnice kuhajo cmoke. Tretji pa so bili prepričani, da se med bobnenjem zbirata grom in toča...

In leta 1869 je Karl Henn, ki ga je k raziskovanju spodbudila prav omenjena zgodba, zajezil prvi vrelec imenovan Radenski vrelec. V naslednjih letih je potekala gradnja več objektov, sočasno z gradnjo objektov so nastajale tudi zunanje ureditve z vrtovi. Na zgornji terasi je Karl Henn parkovno ureditev zasadil s smrekami. To je območje današnjega senčnega parka v Radencih. Evidentno je, da je od omenjenih smrek ostalo bore malo in da je neurje leta 2008, dodatno pa še v letu 2009, senčni park dodobra poškodovalo. Po oceni je bilo uničeni 560 dreves...

Dolga leta zanemarjanja in dve močni neurji v letih 2008 in 2009 sta glavna vzroka, da je gozdni del zgodovinskega radenskega zdraviliškega parka skoraj povsem uničen in turističnemu kraju, kakršen so Radenci, prej v sramoto kot v ponos. Tega so se ves čas zavedali tako v Radenski in Zdravilišču Radenci, kot tudi v občini Radenci, so šele po dobrih treh letih začeli z ukrepanjem. Največja ovira in najpomembnejši izgovor za neukrepanje je še nedokončan denacionalizacijski postopek. Kljub temu so se Radenska, zdravilišče in občina lani (2011) vendarle dogovorili, da bodo s skupnimi močmi in denarjem ne glede na nedokončan denacionalizacijski postopek zdraviliški park obnovili in tako odpravili največjo radensko sramoto. Radenski župan Janez Rihtarič, direktor Zdravilišča Radenci Mladen Kučiš in direktor Radenske, d. d., Milan Hojnik so se dogovorili, da si bodo stroške obnove razdelili na tri enake dele. Zaradi pomislekov, ali lahko lokalna skupnost investira v urejanje zasebne lastnine – večina parka je zdaj v lasti Zdravilišča Radenci, po denacionalizacijskem postopku pa bo morda prešel v last upravičenca Rudolfa Šariča – si je pred dogovorom občina pridobila pozitivno mnenje finančnega ministrstva. Zraven pa so povabili tudi občane in druge gospodarske subjekte...

Park RadenciIn ob letošnjem občinskem prazniku, ki ga vedno obeležujejo konec junija, so zasajena prva tri (izmed več kot 1300) drevesa, ki naj bi parku vrnili stari sloves. Tako se je v petek, 22. junija 2012, pred desetinami občanov in gostov, simbolično začela revitalizacija parka. Čeprav so se zavedali neustrezno rešenih lastniških razmerij na območju parkovnega kompleksa, so odgovorni v občini in dveh največjih gospodarskih družbah odločni povrniti parku prvotno podobo. „Ker so verjeli v uspeh so sklenili dogovor o nujnih korakih obnove radenskega parka. Soglašali so o skupnem začetnem financiranju obnove. Stroške dogovorjenih ukrepov si vključeni partnerji delijo na podlagi pisnega sporazuma v enakem razmerju (1/3). Danes z veseljem ugotavljamo, da je zaključena prva faza obnove, ki je vsebovala: pridobitev strokovnega mnenja arboristke Tanje Grmovšek glede najnujnejših ukrepov v parku; podiranje 53 še stoječih, vendar poškodovanih in označenih dreves. Zaradi grožnje morebitnega zloma drevesa ali padca so predstavljala veliko nevarnost za okolico; mletje panjev na področju celotnega zdraviliškega parka; Posebna pozornost je bila namenjena zaščiti še obstoječih dreves. Izogibali smo se nepotrebnemu dodatnemu stiskanju talne mase; vsi sekanci, nastali pri drobljenju panjev so ostali na območju parka, v park smo navozili zemljo (živico), s katero smo izravnali valovit teren. S pomočjo domačega izvajalca G.M.W. d.o.o. smo obnovili odvajanje vode v senčnem delu parka in tipične potke. Dr. Tanja Simonič Korošak je izdelala krajinsko arhitekturni načrt obnove na ravni idejne zasnove za prenovo celotnega območja parka in na ravni projekta za izvedbo del v senčnem delu parka. Predstavili smo zasaditveni načrt senčnega dela parka in sistem botrstva. Do danes se je našemu povabilu odzvalo 15 zlatih botrov, 5 srebrnih botrov, 4 bronasti botri in 8 zelenih botrov“, je pred zasaditvijo prvih treh dreves, ki so jih posadili župan občine Radenci Janez Rihtarič, tehnični direktor Radenske d.d. Martin Lah in izvršni direktor Sava turizma d.d, PE Zdravilišče Radenci Mladen Kučiš, med drugim povedala direktorica občinske uprave radenske občine Mojca Marovič. Dodala je tudi, da so vsi trije partnerji v revitalizacijo parka doslej vložili po 14.410, 91 EUR, torej skupaj 43.232,73 EUR.

Območje zdraviliškega parka je sicer varovano v celoti skupaj z zdraviliškim kompleksom. Ob obnovi se ohranja vrtno arhitekturna kompozicija historičnih prostorskih ureditev, zlasti dveh prepoznavnih prostorskih enot: Senčnega parka iz konca 19. stoletja ter sončnega parka avtorice Ilse Fischerauer iz leta 1936. Ohranja in uredi se robove parka, kjer niso jasno določeni. Bolj jasno se opredeli vstope do novih delov Zdraviliškega kompleksa. V parku se bo tudi v prihodnje ohranjalo in varovalo vse naravne sestavine, grajene objekte in druge kulturne sestavine, ki so vključene v vrtno arhitekturno kompozicijo. Poenoti se elemente urbane opreme kot so klopi, koši, luči, usmerjevalne in informativne table. Primerno se uredijo zapore s količki. Pri prenovi vegetacije in zelenih površin se ohranja in varuje vse naravne sestavine, ki so vključene v kompozicijo, zlasti obstoječo kakovostno vegetacijo.

Žal pa ob vsem tem gostje in tudi domačini iz Radencev nikakor ne morejo biti zadovoljni ob pogledu na razpadajoče se objekte v parku. Morebiti bi se vse spremenilo, če bi denacionalizacija bila končana, tako pa...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Zasajena prva tri drevesa v radenskem parku