Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Od Črešnjevcev, skozi Mele, do Lisjakove struge

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka je pripravilo tradicionalno čistilno akcijo. Prijavili so se tudi na natečaj "Moja reka si", na Turistični zvezi Slovenije, kjer so jih oglaševali. Same čistilne akcije, ki je potekala na širšem območju vzhodnega dela radgonske občine, se je udeležilo 15 članic in članov društva. „Dobili smo se pred trgovino Klasek v Črešnjevcih, kjer smo se razdelili v dve skupini.

Polne vreče odpadne embalaže od pijač v gozdu „Gaj

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Zasajena prva tri drevesa v radenskem parku

 

Čeprav je narava (neurje) poskrbela za uničenje edinstvenega parka, so mnogi prepričani, da bi se z obnovo lahko začelo bistveno prej; Ne le uničena drevesa, temveč tudi propadajoče stavbe so v veliko sramoto

Park Radenci…Njega dni je izvir radenske slatine tako močno bučal, sikal in žuborel, da so med vaščani o tem krožile številne legende. Ena pravi, da hrup ustvarjajo pridni škratje, ki s kopanjem rovov utirajo pot zdravilni vodi. Spet druga govori, da je pod vrelcem velik kotel, v katerem coprnice kuhajo cmoke. Tretji pa so bili prepričani, da se med bobnenjem zbirata grom in toča...

In leta 1869 je Karl Henn, ki ga je k raziskovanju spodbudila prav omenjena zgodba, zajezil prvi vrelec imenovan Radenski vrelec. V naslednjih letih je potekala gradnja več objektov, sočasno z gradnjo objektov so nastajale tudi zunanje ureditve z vrtovi. Na zgornji terasi je Karl Henn parkovno ureditev zasadil s smrekami. To je območje današnjega senčnega parka v Radencih. Evidentno je, da je od omenjenih smrek ostalo bore malo in da je neurje leta 2008, dodatno pa še v letu 2009, senčni park dodobra poškodovalo. Po oceni je bilo uničeni 560 dreves...

Dolga leta zanemarjanja in dve močni neurji v letih 2008 in 2009 sta glavna vzroka, da je gozdni del zgodovinskega radenskega zdraviliškega parka skoraj povsem uničen in turističnemu kraju, kakršen so Radenci, prej v sramoto kot v ponos. Tega so se ves čas zavedali tako v Radenski in Zdravilišču Radenci, kot tudi v občini Radenci, so šele po dobrih treh letih začeli z ukrepanjem. Največja ovira in najpomembnejši izgovor za neukrepanje je še nedokončan denacionalizacijski postopek. Kljub temu so se Radenska, zdravilišče in občina lani (2011) vendarle dogovorili, da bodo s skupnimi močmi in denarjem ne glede na nedokončan denacionalizacijski postopek zdraviliški park obnovili in tako odpravili največjo radensko sramoto. Radenski župan Janez Rihtarič, direktor Zdravilišča Radenci Mladen Kučiš in direktor Radenske, d. d., Milan Hojnik so se dogovorili, da si bodo stroške obnove razdelili na tri enake dele. Zaradi pomislekov, ali lahko lokalna skupnost investira v urejanje zasebne lastnine – večina parka je zdaj v lasti Zdravilišča Radenci, po denacionalizacijskem postopku pa bo morda prešel v last upravičenca Rudolfa Šariča – si je pred dogovorom občina pridobila pozitivno mnenje finančnega ministrstva. Zraven pa so povabili tudi občane in druge gospodarske subjekte...

Park RadenciIn ob letošnjem občinskem prazniku, ki ga vedno obeležujejo konec junija, so zasajena prva tri (izmed več kot 1300) drevesa, ki naj bi parku vrnili stari sloves. Tako se je v petek, 22. junija 2012, pred desetinami občanov in gostov, simbolično začela revitalizacija parka. Čeprav so se zavedali neustrezno rešenih lastniških razmerij na območju parkovnega kompleksa, so odgovorni v občini in dveh največjih gospodarskih družbah odločni povrniti parku prvotno podobo. „Ker so verjeli v uspeh so sklenili dogovor o nujnih korakih obnove radenskega parka. Soglašali so o skupnem začetnem financiranju obnove. Stroške dogovorjenih ukrepov si vključeni partnerji delijo na podlagi pisnega sporazuma v enakem razmerju (1/3). Danes z veseljem ugotavljamo, da je zaključena prva faza obnove, ki je vsebovala: pridobitev strokovnega mnenja arboristke Tanje Grmovšek glede najnujnejših ukrepov v parku; podiranje 53 še stoječih, vendar poškodovanih in označenih dreves. Zaradi grožnje morebitnega zloma drevesa ali padca so predstavljala veliko nevarnost za okolico; mletje panjev na področju celotnega zdraviliškega parka; Posebna pozornost je bila namenjena zaščiti še obstoječih dreves. Izogibali smo se nepotrebnemu dodatnemu stiskanju talne mase; vsi sekanci, nastali pri drobljenju panjev so ostali na območju parka, v park smo navozili zemljo (živico), s katero smo izravnali valovit teren. S pomočjo domačega izvajalca G.M.W. d.o.o. smo obnovili odvajanje vode v senčnem delu parka in tipične potke. Dr. Tanja Simonič Korošak je izdelala krajinsko arhitekturni načrt obnove na ravni idejne zasnove za prenovo celotnega območja parka in na ravni projekta za izvedbo del v senčnem delu parka. Predstavili smo zasaditveni načrt senčnega dela parka in sistem botrstva. Do danes se je našemu povabilu odzvalo 15 zlatih botrov, 5 srebrnih botrov, 4 bronasti botri in 8 zelenih botrov“, je pred zasaditvijo prvih treh dreves, ki so jih posadili župan občine Radenci Janez Rihtarič, tehnični direktor Radenske d.d. Martin Lah in izvršni direktor Sava turizma d.d, PE Zdravilišče Radenci Mladen Kučiš, med drugim povedala direktorica občinske uprave radenske občine Mojca Marovič. Dodala je tudi, da so vsi trije partnerji v revitalizacijo parka doslej vložili po 14.410, 91 EUR, torej skupaj 43.232,73 EUR.

Območje zdraviliškega parka je sicer varovano v celoti skupaj z zdraviliškim kompleksom. Ob obnovi se ohranja vrtno arhitekturna kompozicija historičnih prostorskih ureditev, zlasti dveh prepoznavnih prostorskih enot: Senčnega parka iz konca 19. stoletja ter sončnega parka avtorice Ilse Fischerauer iz leta 1936. Ohranja in uredi se robove parka, kjer niso jasno določeni. Bolj jasno se opredeli vstope do novih delov Zdraviliškega kompleksa. V parku se bo tudi v prihodnje ohranjalo in varovalo vse naravne sestavine, grajene objekte in druge kulturne sestavine, ki so vključene v vrtno arhitekturno kompozicijo. Poenoti se elemente urbane opreme kot so klopi, koši, luči, usmerjevalne in informativne table. Primerno se uredijo zapore s količki. Pri prenovi vegetacije in zelenih površin se ohranja in varuje vse naravne sestavine, ki so vključene v kompozicijo, zlasti obstoječo kakovostno vegetacijo.

Žal pa ob vsem tem gostje in tudi domačini iz Radencev nikakor ne morejo biti zadovoljni ob pogledu na razpadajoče se objekte v parku. Morebiti bi se vse spremenilo, če bi denacionalizacija bila končana, tako pa...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Zasajena prva tri drevesa v radenskem parku