S srpi in kosami nad zlato klasje!

Žetev Stara GoraV tem vročem poletnem času, ko je žetev pšenice na vrhuncu in ko so se pridelovalci, mlinarji in peki uspeli dogovoriti za odkupne cene, potekajo po državi različne prireditve povezane z žetvijo in košnjo zlatega klasja. Tako je tudi na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekala tradicionalna folklorno obarvana prireditev, že 23. žetev zlatega klasa, ki jo je, ob sodelovanju PGD Stara Gora, Kmetijsko svetovalne službe Gornja Radgona in TD Sv Jurij ob Ščavnici, pripravilo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij. Prireditev, ki sta jo povezovali humoristki Fanika in Jessika, se je odvijala ob znamenitem mlinu na veter na Stari Gori. Zbirališče tekmovalk in tekmovalcev, tam se je pozneje odvijala tudi veselica, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Klateži, je bilo pod stoletnimi drevesi ob gasilskem domu PGD Stara Gora.

Obiskovalci uživali na 23. žetvi zlatega klasa na Stari Gori

Tudi letos se je v sklopu dogodkov in aktivnosti, ki so bili načrtovani ob prazniku farnega zavetnika sv. Petra v Gornji Radgoni, organiziralo tradicionalno prijateljsko kolesarjenje

KolesarjenjePrva sobota v mesecu juliju je v župniji Gornja Radgona že peto leto namenjena za tradicionalno prijateljsko kolesarjenje. Tudi letos so ta dan namenili druženju ob poganjanju pedal kolesa, hkrati pa obiskali in spoznali veliko zanimivega. Tokratna kolesarska pot se je za vrle radgonske kolesarje pričela izpred Trstenjakovega doma v Gornji Radgoni ob blagoslovu domačega župnika Franca Hozjana za srečno vožnjo in vrnitev. Ob poti, ki je bila dolga nekaj čez 100 km, so si ogledali ob predstavitvi tamkajšnjega priljubljenega župnika Igorja Novaka novozgrajeno cerkev v Košakih, ki je bila nedavno odkupljena in vrnjena cerkvi, obiskali so Zavod Antona Martina Slomška, ki je mlada kulturna in vzgojna ustanova, ustanovo je leta 1995 ustanovila takrat škofija, danes Nadškofija Maribor.

Prijateljsko kolesarjenje iz Gornje Radgone v Maribor

Kislo štajersko župo so kuhali pod stoletnimi drevesi radenskega parka

Kisla juhaV okviru praznovanja 23. radenskega občinskega praznika, so poleg številnih takšnih in drugačnih prireditev, letos pripravili tudi 21. tradicionalno tekmovanje v kuhanju kisle štajerske juhe (žüpe) v kotličku na prostem. Letošnje tekmovanje, ki ga je pripravilo Turistično društvo Radenci, pod vodstvom predsednice Karmen Kavčič Žibret, je bilo na lepi lokaciji pod še nekaj preživelimi stoletnimi drevesi radenskega parka. V okviru prireditve se je sicer odvijalo marsikaj zanimivega, zlasti za otroke, tako da je na stotine obiskovalcev prišlo na svoje. Na samem tekmovanju, ki ga je v svojem duhovitem slogu povezoval domači humorist Emil Šmid, je nastopilo 14 ekip, katere so sestavljali glavni kuhar (ica) in pomočnik ter še kdo (predstavniki turizma, društev in sploh javnega življenja občine in regije ter tudi znani gostje). Bilo je resda zelo vroče, a težav vseeno ni bilo.

Mladina kuha najboljšo kislo juho

Piščančji pred kunčjim in ribjim paprikašem!

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 9. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred devetimi leti odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je lani organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj.

V Polani je devetič zadišalo po štirih vrstah paprikaša

Gasilci pred Smrkci in Babuškami!

Bogračiada ČernelavciMinuli izjemno topli vikend, ko se je po Pomurju odvijalo veliko takšnih in drugačnih prireditev in dogodkov je še posebej veliko pozornost pritegnilo 7. tekmovanje v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bograča, ki ga je v središču Černelavcev pri Murski Soboti, pripravila Gostilna Spirić. Nastopilo je kar 20 ekip iz širšega pomurskega območja, ki so bograč kuhale v kotličku na odprtem ognju. Prireditev na „glavnem trgu", pred gostiščem „Spirić" v Černelavcih se je začela že ob 16. uri, ko je bilo izjemno vroče, a so se tekmovalci znašli vsak po svoje, predvsem s hladnimi napitki. Po kuhanju in ocenjevanju skuhanih bogračev se je ozračje nekoliko ohladilo, a so pozneje za veselo in vroče vzdušje poskrbeli muzikantje.

Na 7. tekmovanju v kuhanju bograča v Černelavcih tekmovalo 20 ekip

Kdo kuha najboljšo prežganko, kislo juho, vampe, gobovo smetanovo juho...

Vogričevci jediMed ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tiste izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše in prežganke kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. In okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo soboto v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan.

Žüpe pa vampi nejbojši v Vogričovcih

Dolgoletni raznašalec časopisov Alojz Pisnjak in njegov brat dvojček Jože, sta se srečala z Abrahamom

Dvojčka PisnjakV teh toplih pomladnih mesecih je bilo izjemno prijetno, veselo in razigrano v družinah Pisnjak v Satahovcih ter Borejcih v Prekmurju. Kako tudi ne, ko pa sta se dvojčka Alojz in Jože, minulo nedeljo, srečala z Abrahamom in takšen življenjski jubilej je pač potrebno še posebej obeležiti. Dolgoletni raznašalec časopisov, predvsem Novic in Dela, Alojz Pisnjak, doma iz Satahovcev, se rodil le 15 minut pred bratom Jožetom iz Borejcev, tako da se je slavje začelo pri „starejšem" Alojzu in nadaljevalo v Borejcih. Skromna in prijazna Abrahamovca sta rojena v družini še dveh bratov (Štefan in Stanko) ter sestre, ki je žal umrla že po porodu. Pred leti jim je umrla tudi mama, oče pa je še živ. Oba sta služila JLA v Banjaluki, pozneje pa sta si ustvarila družini, ki jima v pravem pomenu besede, največ pomenita, saj imata skupaj kar devet otrok.

Dvojčka, ki ohranjata družinske vrednote!

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Zasajena prva tri drevesa v radenskem parku

 

Čeprav je narava (neurje) poskrbela za uničenje edinstvenega parka, so mnogi prepričani, da bi se z obnovo lahko začelo bistveno prej; Ne le uničena drevesa, temveč tudi propadajoče stavbe so v veliko sramoto

Park Radenci…Njega dni je izvir radenske slatine tako močno bučal, sikal in žuborel, da so med vaščani o tem krožile številne legende. Ena pravi, da hrup ustvarjajo pridni škratje, ki s kopanjem rovov utirajo pot zdravilni vodi. Spet druga govori, da je pod vrelcem velik kotel, v katerem coprnice kuhajo cmoke. Tretji pa so bili prepričani, da se med bobnenjem zbirata grom in toča...

In leta 1869 je Karl Henn, ki ga je k raziskovanju spodbudila prav omenjena zgodba, zajezil prvi vrelec imenovan Radenski vrelec. V naslednjih letih je potekala gradnja več objektov, sočasno z gradnjo objektov so nastajale tudi zunanje ureditve z vrtovi. Na zgornji terasi je Karl Henn parkovno ureditev zasadil s smrekami. To je območje današnjega senčnega parka v Radencih. Evidentno je, da je od omenjenih smrek ostalo bore malo in da je neurje leta 2008, dodatno pa še v letu 2009, senčni park dodobra poškodovalo. Po oceni je bilo uničeni 560 dreves...

Dolga leta zanemarjanja in dve močni neurji v letih 2008 in 2009 sta glavna vzroka, da je gozdni del zgodovinskega radenskega zdraviliškega parka skoraj povsem uničen in turističnemu kraju, kakršen so Radenci, prej v sramoto kot v ponos. Tega so se ves čas zavedali tako v Radenski in Zdravilišču Radenci, kot tudi v občini Radenci, so šele po dobrih treh letih začeli z ukrepanjem. Največja ovira in najpomembnejši izgovor za neukrepanje je še nedokončan denacionalizacijski postopek. Kljub temu so se Radenska, zdravilišče in občina lani (2011) vendarle dogovorili, da bodo s skupnimi močmi in denarjem ne glede na nedokončan denacionalizacijski postopek zdraviliški park obnovili in tako odpravili največjo radensko sramoto. Radenski župan Janez Rihtarič, direktor Zdravilišča Radenci Mladen Kučiš in direktor Radenske, d. d., Milan Hojnik so se dogovorili, da si bodo stroške obnove razdelili na tri enake dele. Zaradi pomislekov, ali lahko lokalna skupnost investira v urejanje zasebne lastnine – večina parka je zdaj v lasti Zdravilišča Radenci, po denacionalizacijskem postopku pa bo morda prešel v last upravičenca Rudolfa Šariča – si je pred dogovorom občina pridobila pozitivno mnenje finančnega ministrstva. Zraven pa so povabili tudi občane in druge gospodarske subjekte...

Park RadenciIn ob letošnjem občinskem prazniku, ki ga vedno obeležujejo konec junija, so zasajena prva tri (izmed več kot 1300) drevesa, ki naj bi parku vrnili stari sloves. Tako se je v petek, 22. junija 2012, pred desetinami občanov in gostov, simbolično začela revitalizacija parka. Čeprav so se zavedali neustrezno rešenih lastniških razmerij na območju parkovnega kompleksa, so odgovorni v občini in dveh največjih gospodarskih družbah odločni povrniti parku prvotno podobo. „Ker so verjeli v uspeh so sklenili dogovor o nujnih korakih obnove radenskega parka. Soglašali so o skupnem začetnem financiranju obnove. Stroške dogovorjenih ukrepov si vključeni partnerji delijo na podlagi pisnega sporazuma v enakem razmerju (1/3). Danes z veseljem ugotavljamo, da je zaključena prva faza obnove, ki je vsebovala: pridobitev strokovnega mnenja arboristke Tanje Grmovšek glede najnujnejših ukrepov v parku; podiranje 53 še stoječih, vendar poškodovanih in označenih dreves. Zaradi grožnje morebitnega zloma drevesa ali padca so predstavljala veliko nevarnost za okolico; mletje panjev na področju celotnega zdraviliškega parka; Posebna pozornost je bila namenjena zaščiti še obstoječih dreves. Izogibali smo se nepotrebnemu dodatnemu stiskanju talne mase; vsi sekanci, nastali pri drobljenju panjev so ostali na območju parka, v park smo navozili zemljo (živico), s katero smo izravnali valovit teren. S pomočjo domačega izvajalca G.M.W. d.o.o. smo obnovili odvajanje vode v senčnem delu parka in tipične potke. Dr. Tanja Simonič Korošak je izdelala krajinsko arhitekturni načrt obnove na ravni idejne zasnove za prenovo celotnega območja parka in na ravni projekta za izvedbo del v senčnem delu parka. Predstavili smo zasaditveni načrt senčnega dela parka in sistem botrstva. Do danes se je našemu povabilu odzvalo 15 zlatih botrov, 5 srebrnih botrov, 4 bronasti botri in 8 zelenih botrov“, je pred zasaditvijo prvih treh dreves, ki so jih posadili župan občine Radenci Janez Rihtarič, tehnični direktor Radenske d.d. Martin Lah in izvršni direktor Sava turizma d.d, PE Zdravilišče Radenci Mladen Kučiš, med drugim povedala direktorica občinske uprave radenske občine Mojca Marovič. Dodala je tudi, da so vsi trije partnerji v revitalizacijo parka doslej vložili po 14.410, 91 EUR, torej skupaj 43.232,73 EUR.

Območje zdraviliškega parka je sicer varovano v celoti skupaj z zdraviliškim kompleksom. Ob obnovi se ohranja vrtno arhitekturna kompozicija historičnih prostorskih ureditev, zlasti dveh prepoznavnih prostorskih enot: Senčnega parka iz konca 19. stoletja ter sončnega parka avtorice Ilse Fischerauer iz leta 1936. Ohranja in uredi se robove parka, kjer niso jasno določeni. Bolj jasno se opredeli vstope do novih delov Zdraviliškega kompleksa. V parku se bo tudi v prihodnje ohranjalo in varovalo vse naravne sestavine, grajene objekte in druge kulturne sestavine, ki so vključene v vrtno arhitekturno kompozicijo. Poenoti se elemente urbane opreme kot so klopi, koši, luči, usmerjevalne in informativne table. Primerno se uredijo zapore s količki. Pri prenovi vegetacije in zelenih površin se ohranja in varuje vse naravne sestavine, ki so vključene v kompozicijo, zlasti obstoječo kakovostno vegetacijo.

Žal pa ob vsem tem gostje in tudi domačini iz Radencev nikakor ne morejo biti zadovoljni ob pogledu na razpadajoče se objekte v parku. Morebiti bi se vse spremenilo, če bi denacionalizacija bila končana, tako pa...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Zasajena prva tri drevesa v radenskem parku