Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Zasajena prva tri drevesa v radenskem parku

 

Čeprav je narava (neurje) poskrbela za uničenje edinstvenega parka, so mnogi prepričani, da bi se z obnovo lahko začelo bistveno prej; Ne le uničena drevesa, temveč tudi propadajoče stavbe so v veliko sramoto

Park Radenci…Njega dni je izvir radenske slatine tako močno bučal, sikal in žuborel, da so med vaščani o tem krožile številne legende. Ena pravi, da hrup ustvarjajo pridni škratje, ki s kopanjem rovov utirajo pot zdravilni vodi. Spet druga govori, da je pod vrelcem velik kotel, v katerem coprnice kuhajo cmoke. Tretji pa so bili prepričani, da se med bobnenjem zbirata grom in toča...

In leta 1869 je Karl Henn, ki ga je k raziskovanju spodbudila prav omenjena zgodba, zajezil prvi vrelec imenovan Radenski vrelec. V naslednjih letih je potekala gradnja več objektov, sočasno z gradnjo objektov so nastajale tudi zunanje ureditve z vrtovi. Na zgornji terasi je Karl Henn parkovno ureditev zasadil s smrekami. To je območje današnjega senčnega parka v Radencih. Evidentno je, da je od omenjenih smrek ostalo bore malo in da je neurje leta 2008, dodatno pa še v letu 2009, senčni park dodobra poškodovalo. Po oceni je bilo uničeni 560 dreves...

Dolga leta zanemarjanja in dve močni neurji v letih 2008 in 2009 sta glavna vzroka, da je gozdni del zgodovinskega radenskega zdraviliškega parka skoraj povsem uničen in turističnemu kraju, kakršen so Radenci, prej v sramoto kot v ponos. Tega so se ves čas zavedali tako v Radenski in Zdravilišču Radenci, kot tudi v občini Radenci, so šele po dobrih treh letih začeli z ukrepanjem. Največja ovira in najpomembnejši izgovor za neukrepanje je še nedokončan denacionalizacijski postopek. Kljub temu so se Radenska, zdravilišče in občina lani (2011) vendarle dogovorili, da bodo s skupnimi močmi in denarjem ne glede na nedokončan denacionalizacijski postopek zdraviliški park obnovili in tako odpravili največjo radensko sramoto. Radenski župan Janez Rihtarič, direktor Zdravilišča Radenci Mladen Kučiš in direktor Radenske, d. d., Milan Hojnik so se dogovorili, da si bodo stroške obnove razdelili na tri enake dele. Zaradi pomislekov, ali lahko lokalna skupnost investira v urejanje zasebne lastnine – večina parka je zdaj v lasti Zdravilišča Radenci, po denacionalizacijskem postopku pa bo morda prešel v last upravičenca Rudolfa Šariča – si je pred dogovorom občina pridobila pozitivno mnenje finančnega ministrstva. Zraven pa so povabili tudi občane in druge gospodarske subjekte...

Park RadenciIn ob letošnjem občinskem prazniku, ki ga vedno obeležujejo konec junija, so zasajena prva tri (izmed več kot 1300) drevesa, ki naj bi parku vrnili stari sloves. Tako se je v petek, 22. junija 2012, pred desetinami občanov in gostov, simbolično začela revitalizacija parka. Čeprav so se zavedali neustrezno rešenih lastniških razmerij na območju parkovnega kompleksa, so odgovorni v občini in dveh največjih gospodarskih družbah odločni povrniti parku prvotno podobo. „Ker so verjeli v uspeh so sklenili dogovor o nujnih korakih obnove radenskega parka. Soglašali so o skupnem začetnem financiranju obnove. Stroške dogovorjenih ukrepov si vključeni partnerji delijo na podlagi pisnega sporazuma v enakem razmerju (1/3). Danes z veseljem ugotavljamo, da je zaključena prva faza obnove, ki je vsebovala: pridobitev strokovnega mnenja arboristke Tanje Grmovšek glede najnujnejših ukrepov v parku; podiranje 53 še stoječih, vendar poškodovanih in označenih dreves. Zaradi grožnje morebitnega zloma drevesa ali padca so predstavljala veliko nevarnost za okolico; mletje panjev na področju celotnega zdraviliškega parka; Posebna pozornost je bila namenjena zaščiti še obstoječih dreves. Izogibali smo se nepotrebnemu dodatnemu stiskanju talne mase; vsi sekanci, nastali pri drobljenju panjev so ostali na območju parka, v park smo navozili zemljo (živico), s katero smo izravnali valovit teren. S pomočjo domačega izvajalca G.M.W. d.o.o. smo obnovili odvajanje vode v senčnem delu parka in tipične potke. Dr. Tanja Simonič Korošak je izdelala krajinsko arhitekturni načrt obnove na ravni idejne zasnove za prenovo celotnega območja parka in na ravni projekta za izvedbo del v senčnem delu parka. Predstavili smo zasaditveni načrt senčnega dela parka in sistem botrstva. Do danes se je našemu povabilu odzvalo 15 zlatih botrov, 5 srebrnih botrov, 4 bronasti botri in 8 zelenih botrov“, je pred zasaditvijo prvih treh dreves, ki so jih posadili župan občine Radenci Janez Rihtarič, tehnični direktor Radenske d.d. Martin Lah in izvršni direktor Sava turizma d.d, PE Zdravilišče Radenci Mladen Kučiš, med drugim povedala direktorica občinske uprave radenske občine Mojca Marovič. Dodala je tudi, da so vsi trije partnerji v revitalizacijo parka doslej vložili po 14.410, 91 EUR, torej skupaj 43.232,73 EUR.

Območje zdraviliškega parka je sicer varovano v celoti skupaj z zdraviliškim kompleksom. Ob obnovi se ohranja vrtno arhitekturna kompozicija historičnih prostorskih ureditev, zlasti dveh prepoznavnih prostorskih enot: Senčnega parka iz konca 19. stoletja ter sončnega parka avtorice Ilse Fischerauer iz leta 1936. Ohranja in uredi se robove parka, kjer niso jasno določeni. Bolj jasno se opredeli vstope do novih delov Zdraviliškega kompleksa. V parku se bo tudi v prihodnje ohranjalo in varovalo vse naravne sestavine, grajene objekte in druge kulturne sestavine, ki so vključene v vrtno arhitekturno kompozicijo. Poenoti se elemente urbane opreme kot so klopi, koši, luči, usmerjevalne in informativne table. Primerno se uredijo zapore s količki. Pri prenovi vegetacije in zelenih površin se ohranja in varuje vse naravne sestavine, ki so vključene v kompozicijo, zlasti obstoječo kakovostno vegetacijo.

Žal pa ob vsem tem gostje in tudi domačini iz Radencev nikakor ne morejo biti zadovoljni ob pogledu na razpadajoče se objekte v parku. Morebiti bi se vse spremenilo, če bi denacionalizacija bila končana, tako pa...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Zasajena prva tri drevesa v radenskem parku