Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Zlata radgonska penina slavi 160. rojstni dan!

 

Iz valov reke Mure so potegnili 110 steklenic penine, ki je tam zorela od lanskega junija

DOK Kraljica MartinaDan odprtih kleti je sedaj že tradicionalna prireditev podjetja Radgonske gorice d. d., ki so jo letos organizirali že šestič. In letošnja celodnevna prireditev, ki je potekala zadnjo nedeljo v juniju, in ki je bila namenjena vsem starostnim skupinam, je bila še dodatno slovesna, saj je sodila v okvir obeleževanja visokega jubileja – 160. letnice družbe Radgonske gorice in s tem Zlate radgonske penine.

Tokrat so organizatorji glasbeno-zabavnemu programu dodali še športno - rekreativni pridih - kolesarjenje skozi vinograde Radgonskih goric. Vrhunec dogodka, v okviru katerega so v potokih tekle penine in vina iz Radgonskih goric, pa je enako kot vsako leto doslej predstavljal dvig penin iz reke Mure. Na svoj račun so najprej prišli najmlajši, katerim so uprizorili otroško predstavo Mineštralala, lahko pa so uživali tudi v zabavi na igralih. Že takrat so se odprla tudi vrata vseh kleti podjetja Radgonske gorice d. d., ki so obiskovalce vabile na brezplačni vodeni ogled s pokušino nagrajenih vin in penin. Ob tej priložnosti je prvič bila odprta tudi Kodeličeva (proizvodna) klet, kjer je bilo moč videti pridelavo vin in penin blagovne znamke Radgonske gorice. Turistični vlakec je ves dan brezplačno vozil obiskovalce po Gornji Radgoni in okolici ter navdušil male in velike obiskovalce dneva odprtih kleti.

DOK Zlata Radgonska peninaZnova se je vrhunec prireditve pripetil točno opoldne na "Mostu prijateljstva" – mostu, ki povezuje Slovenijo s sosednjo Avstrijo. Tam so namreč z dna Mure dvignili 110 steklenic Zlate radgonske penine, ki so leto dni zorele na dnu reke. Spust novih sto je bil letos zaradi visokega vodostaja deroče reke prestavljen na dan, ko bosta vodostaj in pretok normalizirana. Na dnu Mure bodo ostale vse leto do prihodnjega Dneva odprtih kleti. S penino, ki je leto dni zorela pod Murinimi valovi, sta ob slovenski vinski kraljici Martini Baškovič, prva nazdravila Anton Kampuš, župan občine Gornja Radgona in Borut Cvetkovič, direktor podjetja Radgonske gorice. Slednji je ob tem povedal: “Dan odprtih kleti prirejamo že šesto leto zapored, vedno večje število obiskovalcev pa potrjuje poznavanje in zanimanje za vrhunska vina in penine iz naše kleti. V letošnjem letu Zlata radgonska penina praznuje 160 let, zato smo se odločili, da z vsemi obiskovalci nazdravimo s penino, ki smo jo dvignili z dna Mure.”

Preostale steklenice bodo dobile vsaka svoj certifikat, številko in podpis enologinje Klavdije Topolovec Špur. Pakirane v darilni lesen zaboj in s prodom, ki so ga prinesle na površje, bodo na voljo za odkup po ceni 100€ na steklenico. Dvigu penin je sledil športno-rekreativni del dogodka; zumba ogrevanje za vse generacije in letošnja novost, rekreativno kolesarjenje skozi vinograde Radgonskih goric. Trasa je vodila iz Radgone, preko Polic, Zbigovcev, Orehovcev, Janževega Vrha in Črešnjevcev, mimo brstečih nasadov najboljše osnove za vrhunske penine in vina, torej mimo vinogradov družbe Radgonske gorice. V popoldanskih urah so najmlajši ustvarjali v otroški likovni delavnici pod mentorstvom Umetnostne galerije Maribor, za glasbene in plesne užitke, pa je na odru poskrbela skupina Mladih 5. Po razrezu torte in glasbenem voščilu Radgonskim goricam, je dodobra ogrete obiskovalce na odru pozdravila skupina D'Kwaschen Retashy s pevcem Činčem na čelu. Dan odprtih kleti se je zaključil z željo, da bi bila prva slovenska penina, Zlata radgonska penina, še dolgo spremljevalka najlepših trenutkov.

 

160 let Radgonskih goric in Zlate radgonske penine

Zlata radgonska peninaPodjetje Radgonske gorice d.d. v letošnjem letu praznuje častitljivo 160. obletnico pridelave prve slovenske penine, Zlate radgonske penine. Oče Zlate radgonske penine je Radgončan po imenu Kleinošek, ki je leta 1852 poslal na trg prve penine po klasični metodi z sekundarnim vrenjem v steklenici. O tem so pisale »Bleweisove novice«, eden pomembnejših takratnih slovenskih časopisov. Zlata radgonska penina je najstarejša slovenska penina, ki jo v Radgonskih goricah že 160 let pridelujejo po t. i. tradicionalni ali klasični metodi z vrenjem v steklenicah. Prvotni fermentaciji vina sledi ustekleničenje ob dodatku kvasovk, ki inducirajo sekundarno fermentacijo, s katero se oblikujejo za peneče vino tako nepogrešljivi mehurčki. Zlata radgonska penina odleži na kvasovkah najmanj 24 mesecev, za najžlahtnejše trenutke pa pridelujejo še posebne letnike penin, ki so na kvasovkah zorele tudi do 10 let! Zlata radgonska penina sodi med penine blanc de blancs, kar pomeni, da je pridelana iz čistega Chardonnaya. Vse Zlate penine so letniške penine, izbirate pa lahko med zelo suho, suho, polsuho in rose (suho, pridelano iz čistega modrega pinota) Zlato radgonsko penino.

Na Slovenskem festivalu vin 2011, je Zlata radgonska penina slavila kar trikrat. Tretje mesto je v hudi konkurenci pripadlo Zlati radgonski penini - rose, letnik 2007, mesto višje se je uvrstila leto starejša Zlata radgonska penina - zelo suho, nesporna zmagovalka pa je postala Zlata radgonska penina - suho, tudi ta letnik 2006. Sicer pa je vsako leto tako doma, kot v svetu deležna mnogih nagrad in priznanj...

FotoReportTukaj si lahko ogledate slike.

 

 

 

 

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Zlata radgonska penina slavi 160. rojstni dan!