Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Zlata radgonska penina slavi 160. rojstni dan!

 

Iz valov reke Mure so potegnili 110 steklenic penine, ki je tam zorela od lanskega junija

DOK Kraljica MartinaDan odprtih kleti je sedaj že tradicionalna prireditev podjetja Radgonske gorice d. d., ki so jo letos organizirali že šestič. In letošnja celodnevna prireditev, ki je potekala zadnjo nedeljo v juniju, in ki je bila namenjena vsem starostnim skupinam, je bila še dodatno slovesna, saj je sodila v okvir obeleževanja visokega jubileja – 160. letnice družbe Radgonske gorice in s tem Zlate radgonske penine.

Tokrat so organizatorji glasbeno-zabavnemu programu dodali še športno - rekreativni pridih - kolesarjenje skozi vinograde Radgonskih goric. Vrhunec dogodka, v okviru katerega so v potokih tekle penine in vina iz Radgonskih goric, pa je enako kot vsako leto doslej predstavljal dvig penin iz reke Mure. Na svoj račun so najprej prišli najmlajši, katerim so uprizorili otroško predstavo Mineštralala, lahko pa so uživali tudi v zabavi na igralih. Že takrat so se odprla tudi vrata vseh kleti podjetja Radgonske gorice d. d., ki so obiskovalce vabile na brezplačni vodeni ogled s pokušino nagrajenih vin in penin. Ob tej priložnosti je prvič bila odprta tudi Kodeličeva (proizvodna) klet, kjer je bilo moč videti pridelavo vin in penin blagovne znamke Radgonske gorice. Turistični vlakec je ves dan brezplačno vozil obiskovalce po Gornji Radgoni in okolici ter navdušil male in velike obiskovalce dneva odprtih kleti.

DOK Zlata Radgonska peninaZnova se je vrhunec prireditve pripetil točno opoldne na "Mostu prijateljstva" – mostu, ki povezuje Slovenijo s sosednjo Avstrijo. Tam so namreč z dna Mure dvignili 110 steklenic Zlate radgonske penine, ki so leto dni zorele na dnu reke. Spust novih sto je bil letos zaradi visokega vodostaja deroče reke prestavljen na dan, ko bosta vodostaj in pretok normalizirana. Na dnu Mure bodo ostale vse leto do prihodnjega Dneva odprtih kleti. S penino, ki je leto dni zorela pod Murinimi valovi, sta ob slovenski vinski kraljici Martini Baškovič, prva nazdravila Anton Kampuš, župan občine Gornja Radgona in Borut Cvetkovič, direktor podjetja Radgonske gorice. Slednji je ob tem povedal: “Dan odprtih kleti prirejamo že šesto leto zapored, vedno večje število obiskovalcev pa potrjuje poznavanje in zanimanje za vrhunska vina in penine iz naše kleti. V letošnjem letu Zlata radgonska penina praznuje 160 let, zato smo se odločili, da z vsemi obiskovalci nazdravimo s penino, ki smo jo dvignili z dna Mure.”

Preostale steklenice bodo dobile vsaka svoj certifikat, številko in podpis enologinje Klavdije Topolovec Špur. Pakirane v darilni lesen zaboj in s prodom, ki so ga prinesle na površje, bodo na voljo za odkup po ceni 100€ na steklenico. Dvigu penin je sledil športno-rekreativni del dogodka; zumba ogrevanje za vse generacije in letošnja novost, rekreativno kolesarjenje skozi vinograde Radgonskih goric. Trasa je vodila iz Radgone, preko Polic, Zbigovcev, Orehovcev, Janževega Vrha in Črešnjevcev, mimo brstečih nasadov najboljše osnove za vrhunske penine in vina, torej mimo vinogradov družbe Radgonske gorice. V popoldanskih urah so najmlajši ustvarjali v otroški likovni delavnici pod mentorstvom Umetnostne galerije Maribor, za glasbene in plesne užitke, pa je na odru poskrbela skupina Mladih 5. Po razrezu torte in glasbenem voščilu Radgonskim goricam, je dodobra ogrete obiskovalce na odru pozdravila skupina D'Kwaschen Retashy s pevcem Činčem na čelu. Dan odprtih kleti se je zaključil z željo, da bi bila prva slovenska penina, Zlata radgonska penina, še dolgo spremljevalka najlepših trenutkov.

 

160 let Radgonskih goric in Zlate radgonske penine

Zlata radgonska peninaPodjetje Radgonske gorice d.d. v letošnjem letu praznuje častitljivo 160. obletnico pridelave prve slovenske penine, Zlate radgonske penine. Oče Zlate radgonske penine je Radgončan po imenu Kleinošek, ki je leta 1852 poslal na trg prve penine po klasični metodi z sekundarnim vrenjem v steklenici. O tem so pisale »Bleweisove novice«, eden pomembnejših takratnih slovenskih časopisov. Zlata radgonska penina je najstarejša slovenska penina, ki jo v Radgonskih goricah že 160 let pridelujejo po t. i. tradicionalni ali klasični metodi z vrenjem v steklenicah. Prvotni fermentaciji vina sledi ustekleničenje ob dodatku kvasovk, ki inducirajo sekundarno fermentacijo, s katero se oblikujejo za peneče vino tako nepogrešljivi mehurčki. Zlata radgonska penina odleži na kvasovkah najmanj 24 mesecev, za najžlahtnejše trenutke pa pridelujejo še posebne letnike penin, ki so na kvasovkah zorele tudi do 10 let! Zlata radgonska penina sodi med penine blanc de blancs, kar pomeni, da je pridelana iz čistega Chardonnaya. Vse Zlate penine so letniške penine, izbirate pa lahko med zelo suho, suho, polsuho in rose (suho, pridelano iz čistega modrega pinota) Zlato radgonsko penino.

Na Slovenskem festivalu vin 2011, je Zlata radgonska penina slavila kar trikrat. Tretje mesto je v hudi konkurenci pripadlo Zlati radgonski penini - rose, letnik 2007, mesto višje se je uvrstila leto starejša Zlata radgonska penina - zelo suho, nesporna zmagovalka pa je postala Zlata radgonska penina - suho, tudi ta letnik 2006. Sicer pa je vsako leto tako doma, kot v svetu deležna mnogih nagrad in priznanj...

FotoReportTukaj si lahko ogledate slike.

 

 

 

 

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Zlata radgonska penina slavi 160. rojstni dan!