Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Zlata radgonska penina slavi 160. rojstni dan!

 

Iz valov reke Mure so potegnili 110 steklenic penine, ki je tam zorela od lanskega junija

DOK Kraljica MartinaDan odprtih kleti je sedaj že tradicionalna prireditev podjetja Radgonske gorice d. d., ki so jo letos organizirali že šestič. In letošnja celodnevna prireditev, ki je potekala zadnjo nedeljo v juniju, in ki je bila namenjena vsem starostnim skupinam, je bila še dodatno slovesna, saj je sodila v okvir obeleževanja visokega jubileja – 160. letnice družbe Radgonske gorice in s tem Zlate radgonske penine.

Tokrat so organizatorji glasbeno-zabavnemu programu dodali še športno - rekreativni pridih - kolesarjenje skozi vinograde Radgonskih goric. Vrhunec dogodka, v okviru katerega so v potokih tekle penine in vina iz Radgonskih goric, pa je enako kot vsako leto doslej predstavljal dvig penin iz reke Mure. Na svoj račun so najprej prišli najmlajši, katerim so uprizorili otroško predstavo Mineštralala, lahko pa so uživali tudi v zabavi na igralih. Že takrat so se odprla tudi vrata vseh kleti podjetja Radgonske gorice d. d., ki so obiskovalce vabile na brezplačni vodeni ogled s pokušino nagrajenih vin in penin. Ob tej priložnosti je prvič bila odprta tudi Kodeličeva (proizvodna) klet, kjer je bilo moč videti pridelavo vin in penin blagovne znamke Radgonske gorice. Turistični vlakec je ves dan brezplačno vozil obiskovalce po Gornji Radgoni in okolici ter navdušil male in velike obiskovalce dneva odprtih kleti.

DOK Zlata Radgonska peninaZnova se je vrhunec prireditve pripetil točno opoldne na "Mostu prijateljstva" – mostu, ki povezuje Slovenijo s sosednjo Avstrijo. Tam so namreč z dna Mure dvignili 110 steklenic Zlate radgonske penine, ki so leto dni zorele na dnu reke. Spust novih sto je bil letos zaradi visokega vodostaja deroče reke prestavljen na dan, ko bosta vodostaj in pretok normalizirana. Na dnu Mure bodo ostale vse leto do prihodnjega Dneva odprtih kleti. S penino, ki je leto dni zorela pod Murinimi valovi, sta ob slovenski vinski kraljici Martini Baškovič, prva nazdravila Anton Kampuš, župan občine Gornja Radgona in Borut Cvetkovič, direktor podjetja Radgonske gorice. Slednji je ob tem povedal: “Dan odprtih kleti prirejamo že šesto leto zapored, vedno večje število obiskovalcev pa potrjuje poznavanje in zanimanje za vrhunska vina in penine iz naše kleti. V letošnjem letu Zlata radgonska penina praznuje 160 let, zato smo se odločili, da z vsemi obiskovalci nazdravimo s penino, ki smo jo dvignili z dna Mure.”

Preostale steklenice bodo dobile vsaka svoj certifikat, številko in podpis enologinje Klavdije Topolovec Špur. Pakirane v darilni lesen zaboj in s prodom, ki so ga prinesle na površje, bodo na voljo za odkup po ceni 100€ na steklenico. Dvigu penin je sledil športno-rekreativni del dogodka; zumba ogrevanje za vse generacije in letošnja novost, rekreativno kolesarjenje skozi vinograde Radgonskih goric. Trasa je vodila iz Radgone, preko Polic, Zbigovcev, Orehovcev, Janževega Vrha in Črešnjevcev, mimo brstečih nasadov najboljše osnove za vrhunske penine in vina, torej mimo vinogradov družbe Radgonske gorice. V popoldanskih urah so najmlajši ustvarjali v otroški likovni delavnici pod mentorstvom Umetnostne galerije Maribor, za glasbene in plesne užitke, pa je na odru poskrbela skupina Mladih 5. Po razrezu torte in glasbenem voščilu Radgonskim goricam, je dodobra ogrete obiskovalce na odru pozdravila skupina D'Kwaschen Retashy s pevcem Činčem na čelu. Dan odprtih kleti se je zaključil z željo, da bi bila prva slovenska penina, Zlata radgonska penina, še dolgo spremljevalka najlepših trenutkov.

 

160 let Radgonskih goric in Zlate radgonske penine

Zlata radgonska peninaPodjetje Radgonske gorice d.d. v letošnjem letu praznuje častitljivo 160. obletnico pridelave prve slovenske penine, Zlate radgonske penine. Oče Zlate radgonske penine je Radgončan po imenu Kleinošek, ki je leta 1852 poslal na trg prve penine po klasični metodi z sekundarnim vrenjem v steklenici. O tem so pisale »Bleweisove novice«, eden pomembnejših takratnih slovenskih časopisov. Zlata radgonska penina je najstarejša slovenska penina, ki jo v Radgonskih goricah že 160 let pridelujejo po t. i. tradicionalni ali klasični metodi z vrenjem v steklenicah. Prvotni fermentaciji vina sledi ustekleničenje ob dodatku kvasovk, ki inducirajo sekundarno fermentacijo, s katero se oblikujejo za peneče vino tako nepogrešljivi mehurčki. Zlata radgonska penina odleži na kvasovkah najmanj 24 mesecev, za najžlahtnejše trenutke pa pridelujejo še posebne letnike penin, ki so na kvasovkah zorele tudi do 10 let! Zlata radgonska penina sodi med penine blanc de blancs, kar pomeni, da je pridelana iz čistega Chardonnaya. Vse Zlate penine so letniške penine, izbirate pa lahko med zelo suho, suho, polsuho in rose (suho, pridelano iz čistega modrega pinota) Zlato radgonsko penino.

Na Slovenskem festivalu vin 2011, je Zlata radgonska penina slavila kar trikrat. Tretje mesto je v hudi konkurenci pripadlo Zlati radgonski penini - rose, letnik 2007, mesto višje se je uvrstila leto starejša Zlata radgonska penina - zelo suho, nesporna zmagovalka pa je postala Zlata radgonska penina - suho, tudi ta letnik 2006. Sicer pa je vsako leto tako doma, kot v svetu deležna mnogih nagrad in priznanj...

FotoReportTukaj si lahko ogledate slike.

 

 

 

 

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Zlata radgonska penina slavi 160. rojstni dan!