Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Zlata radgonska penina slavi 160. rojstni dan!

 

Iz valov reke Mure so potegnili 110 steklenic penine, ki je tam zorela od lanskega junija

DOK Kraljica MartinaDan odprtih kleti je sedaj že tradicionalna prireditev podjetja Radgonske gorice d. d., ki so jo letos organizirali že šestič. In letošnja celodnevna prireditev, ki je potekala zadnjo nedeljo v juniju, in ki je bila namenjena vsem starostnim skupinam, je bila še dodatno slovesna, saj je sodila v okvir obeleževanja visokega jubileja – 160. letnice družbe Radgonske gorice in s tem Zlate radgonske penine.

Tokrat so organizatorji glasbeno-zabavnemu programu dodali še športno - rekreativni pridih - kolesarjenje skozi vinograde Radgonskih goric. Vrhunec dogodka, v okviru katerega so v potokih tekle penine in vina iz Radgonskih goric, pa je enako kot vsako leto doslej predstavljal dvig penin iz reke Mure. Na svoj račun so najprej prišli najmlajši, katerim so uprizorili otroško predstavo Mineštralala, lahko pa so uživali tudi v zabavi na igralih. Že takrat so se odprla tudi vrata vseh kleti podjetja Radgonske gorice d. d., ki so obiskovalce vabile na brezplačni vodeni ogled s pokušino nagrajenih vin in penin. Ob tej priložnosti je prvič bila odprta tudi Kodeličeva (proizvodna) klet, kjer je bilo moč videti pridelavo vin in penin blagovne znamke Radgonske gorice. Turistični vlakec je ves dan brezplačno vozil obiskovalce po Gornji Radgoni in okolici ter navdušil male in velike obiskovalce dneva odprtih kleti.

DOK Zlata Radgonska peninaZnova se je vrhunec prireditve pripetil točno opoldne na "Mostu prijateljstva" – mostu, ki povezuje Slovenijo s sosednjo Avstrijo. Tam so namreč z dna Mure dvignili 110 steklenic Zlate radgonske penine, ki so leto dni zorele na dnu reke. Spust novih sto je bil letos zaradi visokega vodostaja deroče reke prestavljen na dan, ko bosta vodostaj in pretok normalizirana. Na dnu Mure bodo ostale vse leto do prihodnjega Dneva odprtih kleti. S penino, ki je leto dni zorela pod Murinimi valovi, sta ob slovenski vinski kraljici Martini Baškovič, prva nazdravila Anton Kampuš, župan občine Gornja Radgona in Borut Cvetkovič, direktor podjetja Radgonske gorice. Slednji je ob tem povedal: “Dan odprtih kleti prirejamo že šesto leto zapored, vedno večje število obiskovalcev pa potrjuje poznavanje in zanimanje za vrhunska vina in penine iz naše kleti. V letošnjem letu Zlata radgonska penina praznuje 160 let, zato smo se odločili, da z vsemi obiskovalci nazdravimo s penino, ki smo jo dvignili z dna Mure.”

Preostale steklenice bodo dobile vsaka svoj certifikat, številko in podpis enologinje Klavdije Topolovec Špur. Pakirane v darilni lesen zaboj in s prodom, ki so ga prinesle na površje, bodo na voljo za odkup po ceni 100€ na steklenico. Dvigu penin je sledil športno-rekreativni del dogodka; zumba ogrevanje za vse generacije in letošnja novost, rekreativno kolesarjenje skozi vinograde Radgonskih goric. Trasa je vodila iz Radgone, preko Polic, Zbigovcev, Orehovcev, Janževega Vrha in Črešnjevcev, mimo brstečih nasadov najboljše osnove za vrhunske penine in vina, torej mimo vinogradov družbe Radgonske gorice. V popoldanskih urah so najmlajši ustvarjali v otroški likovni delavnici pod mentorstvom Umetnostne galerije Maribor, za glasbene in plesne užitke, pa je na odru poskrbela skupina Mladih 5. Po razrezu torte in glasbenem voščilu Radgonskim goricam, je dodobra ogrete obiskovalce na odru pozdravila skupina D'Kwaschen Retashy s pevcem Činčem na čelu. Dan odprtih kleti se je zaključil z željo, da bi bila prva slovenska penina, Zlata radgonska penina, še dolgo spremljevalka najlepših trenutkov.

 

160 let Radgonskih goric in Zlate radgonske penine

Zlata radgonska peninaPodjetje Radgonske gorice d.d. v letošnjem letu praznuje častitljivo 160. obletnico pridelave prve slovenske penine, Zlate radgonske penine. Oče Zlate radgonske penine je Radgončan po imenu Kleinošek, ki je leta 1852 poslal na trg prve penine po klasični metodi z sekundarnim vrenjem v steklenici. O tem so pisale »Bleweisove novice«, eden pomembnejših takratnih slovenskih časopisov. Zlata radgonska penina je najstarejša slovenska penina, ki jo v Radgonskih goricah že 160 let pridelujejo po t. i. tradicionalni ali klasični metodi z vrenjem v steklenicah. Prvotni fermentaciji vina sledi ustekleničenje ob dodatku kvasovk, ki inducirajo sekundarno fermentacijo, s katero se oblikujejo za peneče vino tako nepogrešljivi mehurčki. Zlata radgonska penina odleži na kvasovkah najmanj 24 mesecev, za najžlahtnejše trenutke pa pridelujejo še posebne letnike penin, ki so na kvasovkah zorele tudi do 10 let! Zlata radgonska penina sodi med penine blanc de blancs, kar pomeni, da je pridelana iz čistega Chardonnaya. Vse Zlate penine so letniške penine, izbirate pa lahko med zelo suho, suho, polsuho in rose (suho, pridelano iz čistega modrega pinota) Zlato radgonsko penino.

Na Slovenskem festivalu vin 2011, je Zlata radgonska penina slavila kar trikrat. Tretje mesto je v hudi konkurenci pripadlo Zlati radgonski penini - rose, letnik 2007, mesto višje se je uvrstila leto starejša Zlata radgonska penina - zelo suho, nesporna zmagovalka pa je postala Zlata radgonska penina - suho, tudi ta letnik 2006. Sicer pa je vsako leto tako doma, kot v svetu deležna mnogih nagrad in priznanj...

FotoReportTukaj si lahko ogledate slike.

 

 

 

 

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Zlata radgonska penina slavi 160. rojstni dan!