Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Spust po reki Muri 2012

 

Želijo si, da bi "Mura tekla brez ovir"

Jubilejni, 10. spust po reki Muri, namenjen ohranjanju izročila in neokrnjene narave, je pritegnil rekordnih več kot 70 polovil, z več kot 350 Slovencev, Avstrijcev, Hrvatov in Madžarov

Spust po reki Muri 2012V organizaciji Zveze ekoloških gibanj Slovenije – ZEG, in številnih soorganizatorjev iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške in madžarske, je konec tedna potekala jubilejna, že 10. dvodnevna mednarodna prireditev „Mednarodni spust s tradicionalnimi murskim ladjami po reki Muri“. Od Cmureka v Avstriji do Dekanovca na Hrvaškem, v skupni dolžini okrog 120 km, se je v soboto in nedeljo nad 350 ljudi vseh starosti, z več kot 70 plovili, čolni najrazličnejših oblik in izvedb z več postanki spustilo po reki Muri, z namenom ohranjanja izročila in neokrnjene narave.

V ta namen je potekala tudi javna tribuna, na kateri so sodelovali župani občin ob reki Muri, poslanci DZ iz Pomurja, predstavniki ministrstev in nevladnih organizacij. Ker je cilj spusta predvsem ohranjanje reke Mure, brez elektrarn in drugih posegov, je bila tema javne tribune in „Odra svobodnega govora“, na „X. Mednarodnem spustu murskih ladij - Mura 2012“, na prireditvenem prostoru Ciglarskega naselja v Melincih, „Človek in Mura“.

Sicer pa so murske ladje nekdanji tradicionalni leseni rečni čolni z ravnim dnom, ki so pred desetletjem že skoraj povsem izginili z gladine reke Mure, a so jih takrat znova oživili pobudniki prvega mednarodnega spusta. Spodbudili so ponovno izdelavo takšnih čolnov in zdaj, po desetih letih, jih je med gumijastimi čolni, kanuji in drugimi sodobnimi plovili po Muri plulo že kakšnih štirideset. Toda ohranjanje murskega čolnarskega izročila je le eden od ciljev tradicionalnih spustov, drugi in najpomembnejši je ohranitev čim bolj naravne Mure zanamcem, zato se vsakoletnih spustov udeležujejo predvsem ljubitelji neokrnjene reke in večji ali manjši nasprotniki izkoriščanja njene energije z vodnimi elektrarnami. Tako je bilo tudi letos, ko so soorganizatorji spust pospremili s transparenti Naj Mura teče brez ovir, nekateri udeleženci pa so na javni tribuni med postankom v Melincih izrazili odločno nasprotovanje gradnji elektrarn na njej. Predstavnik Ižakovske civilne pobude Tine Mlinarič je tako predstavil njihovo zamisel o potopnih, majhnih murskih elektrarnah, ki bi izkoriščale samo kinetično energijo reke in bi bile samo dopolnitev drugim obnovljivim energetskim virom, kot so veter, geotermija in sonce. S takšnim predlogom se je strinjal tudi Karel Lipič iz ZEG in predlagal, naj Dravske elektrarne raje zgradijo vrsto takšnih, neopaznih majhnih elektrarn; če bodo vztrajale pri klasičnih, bo ZEG proti. Spusta in razprave se je sicer udeležilo tudi veliko zagovornikov elektrarn, med njimi tudi predstavnik Dravskih elektrarn, dr. Darko Anželj.

Razprava o elektrarnah na reki Muri se je sicer letos nekoliko močneje razmahnila, ker so se začeli uradni postopki umeščanja v prostor prve od dveh ali največ treh predlaganih elektrarn, tiste pri Hrastje - Moti. Za zdaj sta bili poleg včerajšnje organizirani dve večji javni razpravi o pobudi za izdelavo državnega prostorskega načrta za HE Hrastje - Mota, na katerih sta se izoblikovali dve struji: nekateri gospodarstveniki in nekateri obmurski župani gradnjo elektrarn zagovarjajo, ker se jim zdi, da je zdaj, ko neizkoriščena teče v prazno, to »mrtva reka«, nasprotniki elektrarn pa prvim poskušajo dokazovati, da bi z rastlinstvom in živalstvom zdaj izjemno bogata reka in prostor ob njej lahko postala mrtva prav zaradi nepremišljene gradnje

Kakorkoli že, kot je ocenil organizator Karel Lipič, je še en vikend na (in ob) reki Muri minil prijetno, veselo in zanimivo, ki je ponovil, da tukaj gre predvsem za obujanje in ohranjanje tradicije murskih ladij, saj so nekatera plovila stara tudi sto in več let. »Verjamem, da je to koristno tudi za turistične namene, enako pa so omenjene ladje koristne tudi za morebitne poplave, kot je to bilo v preteklosti. Poleg tega pa je spust izjemno pomemben, da se predstavniki štirih držav: Madžarske Avstrije, Slovenije in Hrvaške dogovorimo za ohranjanje reke Mure. Štirje narodi bomo poskrbeli za Muro, poskrbeli bomo, da se Mura še dodatno čisti in zavaruje, tako da bi iz tretjega prešla v drugi kakovostni razred evropskih rek. Vsekakor pa je tukaj veliko odvisno od lokalnih političnih veljakov, predvsem županov. Poglejte, na Goričkem je nastal park, ki povezuje tri dežele, enako pa naj bi kmalu bilo tudi ob reki Muri…«, nam je povedal Lipič.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Spust po reki Muri 2012