Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Spust po reki Muri 2012

 

Želijo si, da bi "Mura tekla brez ovir"

Jubilejni, 10. spust po reki Muri, namenjen ohranjanju izročila in neokrnjene narave, je pritegnil rekordnih več kot 70 polovil, z več kot 350 Slovencev, Avstrijcev, Hrvatov in Madžarov

Spust po reki Muri 2012V organizaciji Zveze ekoloških gibanj Slovenije – ZEG, in številnih soorganizatorjev iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške in madžarske, je konec tedna potekala jubilejna, že 10. dvodnevna mednarodna prireditev „Mednarodni spust s tradicionalnimi murskim ladjami po reki Muri“. Od Cmureka v Avstriji do Dekanovca na Hrvaškem, v skupni dolžini okrog 120 km, se je v soboto in nedeljo nad 350 ljudi vseh starosti, z več kot 70 plovili, čolni najrazličnejših oblik in izvedb z več postanki spustilo po reki Muri, z namenom ohranjanja izročila in neokrnjene narave.

V ta namen je potekala tudi javna tribuna, na kateri so sodelovali župani občin ob reki Muri, poslanci DZ iz Pomurja, predstavniki ministrstev in nevladnih organizacij. Ker je cilj spusta predvsem ohranjanje reke Mure, brez elektrarn in drugih posegov, je bila tema javne tribune in „Odra svobodnega govora“, na „X. Mednarodnem spustu murskih ladij - Mura 2012“, na prireditvenem prostoru Ciglarskega naselja v Melincih, „Človek in Mura“.

Sicer pa so murske ladje nekdanji tradicionalni leseni rečni čolni z ravnim dnom, ki so pred desetletjem že skoraj povsem izginili z gladine reke Mure, a so jih takrat znova oživili pobudniki prvega mednarodnega spusta. Spodbudili so ponovno izdelavo takšnih čolnov in zdaj, po desetih letih, jih je med gumijastimi čolni, kanuji in drugimi sodobnimi plovili po Muri plulo že kakšnih štirideset. Toda ohranjanje murskega čolnarskega izročila je le eden od ciljev tradicionalnih spustov, drugi in najpomembnejši je ohranitev čim bolj naravne Mure zanamcem, zato se vsakoletnih spustov udeležujejo predvsem ljubitelji neokrnjene reke in večji ali manjši nasprotniki izkoriščanja njene energije z vodnimi elektrarnami. Tako je bilo tudi letos, ko so soorganizatorji spust pospremili s transparenti Naj Mura teče brez ovir, nekateri udeleženci pa so na javni tribuni med postankom v Melincih izrazili odločno nasprotovanje gradnji elektrarn na njej. Predstavnik Ižakovske civilne pobude Tine Mlinarič je tako predstavil njihovo zamisel o potopnih, majhnih murskih elektrarnah, ki bi izkoriščale samo kinetično energijo reke in bi bile samo dopolnitev drugim obnovljivim energetskim virom, kot so veter, geotermija in sonce. S takšnim predlogom se je strinjal tudi Karel Lipič iz ZEG in predlagal, naj Dravske elektrarne raje zgradijo vrsto takšnih, neopaznih majhnih elektrarn; če bodo vztrajale pri klasičnih, bo ZEG proti. Spusta in razprave se je sicer udeležilo tudi veliko zagovornikov elektrarn, med njimi tudi predstavnik Dravskih elektrarn, dr. Darko Anželj.

Razprava o elektrarnah na reki Muri se je sicer letos nekoliko močneje razmahnila, ker so se začeli uradni postopki umeščanja v prostor prve od dveh ali največ treh predlaganih elektrarn, tiste pri Hrastje - Moti. Za zdaj sta bili poleg včerajšnje organizirani dve večji javni razpravi o pobudi za izdelavo državnega prostorskega načrta za HE Hrastje - Mota, na katerih sta se izoblikovali dve struji: nekateri gospodarstveniki in nekateri obmurski župani gradnjo elektrarn zagovarjajo, ker se jim zdi, da je zdaj, ko neizkoriščena teče v prazno, to »mrtva reka«, nasprotniki elektrarn pa prvim poskušajo dokazovati, da bi z rastlinstvom in živalstvom zdaj izjemno bogata reka in prostor ob njej lahko postala mrtva prav zaradi nepremišljene gradnje

Kakorkoli že, kot je ocenil organizator Karel Lipič, je še en vikend na (in ob) reki Muri minil prijetno, veselo in zanimivo, ki je ponovil, da tukaj gre predvsem za obujanje in ohranjanje tradicije murskih ladij, saj so nekatera plovila stara tudi sto in več let. »Verjamem, da je to koristno tudi za turistične namene, enako pa so omenjene ladje koristne tudi za morebitne poplave, kot je to bilo v preteklosti. Poleg tega pa je spust izjemno pomemben, da se predstavniki štirih držav: Madžarske Avstrije, Slovenije in Hrvaške dogovorimo za ohranjanje reke Mure. Štirje narodi bomo poskrbeli za Muro, poskrbeli bomo, da se Mura še dodatno čisti in zavaruje, tako da bi iz tretjega prešla v drugi kakovostni razred evropskih rek. Vsekakor pa je tukaj veliko odvisno od lokalnih političnih veljakov, predvsem županov. Poglejte, na Goričkem je nastal park, ki povezuje tri dežele, enako pa naj bi kmalu bilo tudi ob reki Muri…«, nam je povedal Lipič.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Spust po reki Muri 2012