Piščančji pred kunčjim in ribjim paprikašem!

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 9. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred devetimi leti odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je lani organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj.

V Polani je devetič zadišalo po štirih vrstah paprikaša

Gasilci pred Smrkci in Babuškami!

Bogračiada ČernelavciMinuli izjemno topli vikend, ko se je po Pomurju odvijalo veliko takšnih in drugačnih prireditev in dogodkov je še posebej veliko pozornost pritegnilo 7. tekmovanje v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bograča, ki ga je v središču Černelavcev pri Murski Soboti, pripravila Gostilna Spirić. Nastopilo je kar 20 ekip iz širšega pomurskega območja, ki so bograč kuhale v kotličku na odprtem ognju. Prireditev na „glavnem trgu", pred gostiščem „Spirić" v Černelavcih se je začela že ob 16. uri, ko je bilo izjemno vroče, a so se tekmovalci znašli vsak po svoje, predvsem s hladnimi napitki. Po kuhanju in ocenjevanju skuhanih bogračev se je ozračje nekoliko ohladilo, a so pozneje za veselo in vroče vzdušje poskrbeli muzikantje.

Na 7. tekmovanju v kuhanju bograča v Černelavcih tekmovalo 20 ekip

Kdo kuha najboljšo prežganko, kislo juho, vampe, gobovo smetanovo juho...

Vogričevci jediMed ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tiste izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše in prežganke kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. In okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo soboto v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan.

Žüpe pa vampi nejbojši v Vogričovcih

Dolgoletni raznašalec časopisov Alojz Pisnjak in njegov brat dvojček Jože, sta se srečala z Abrahamom

Dvojčka PisnjakV teh toplih pomladnih mesecih je bilo izjemno prijetno, veselo in razigrano v družinah Pisnjak v Satahovcih ter Borejcih v Prekmurju. Kako tudi ne, ko pa sta se dvojčka Alojz in Jože, minulo nedeljo, srečala z Abrahamom in takšen življenjski jubilej je pač potrebno še posebej obeležiti. Dolgoletni raznašalec časopisov, predvsem Novic in Dela, Alojz Pisnjak, doma iz Satahovcev, se rodil le 15 minut pred bratom Jožetom iz Borejcev, tako da se je slavje začelo pri „starejšem" Alojzu in nadaljevalo v Borejcih. Skromna in prijazna Abrahamovca sta rojena v družini še dveh bratov (Štefan in Stanko) ter sestre, ki je žal umrla že po porodu. Pred leti jim je umrla tudi mama, oče pa je še živ. Oba sta služila JLA v Banjaluki, pozneje pa sta si ustvarila družini, ki jima v pravem pomenu besede, največ pomenita, saj imata skupaj kar devet otrok.

Dvojčka, ki ohranjata družinske vrednote!

Štajersko-prekmursko-madžarska naveza najboljša na 21. „Bogračiadi 2017"

Bogračiada 2017Minulo soboto je v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, na Slovenski ulici, pred hotelom Diana, že enaindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju. Na eni največjih kulinaričnih in etnoloških prireditev v Pomurju, v organizaciji Hotela Diana je v lepem in vročem vremenu, nastopilo veliko tekmovalcev, ob tem je prišlo veliko obiskovalcev in „degustatorjev", tako iz Pomurja, kot iz drugih delov Slovenije. To je tudi dan, ko večina prekmurskih gospodinj ne kuha, ker cele družine raje gredo na bograč. Med štiridesetimi ekipami iz vse Slovenije, v katerih so bili mnogi znani in manj znani Slovenci in Slovenke, sta svoje kuharske sposobnosti znova pokazala tudi Radgončana Evgen Podlesek in Marjan Hamler, ki sta skuhala odličen bograč.

Med štiridesetimi ekipami iz cele Slovenije je, med znanimi in manj znanimi kuharji, v kuhanju znane prekmurske specialitete, slavilo TD Dobrovnik

Naslova v Vidanovce in Vogričevce!

Kosci VogričevciV okviru krajevnega praznika KS Cezanjevci iz okolice Ljutomera, so se na območju omenjene krajevne skupnosti odvijale številne prireditve in dogodki. Poleg sv. maše za krajane KS Cezanjevci, ki je bila v farni cerkvi v Cezanjevcih, predaje namenu novega asfaltiranega odseka ceste, osrednje prireditve s kulturnim programom, srečelovom in brezplačnim bogračem ter tekmovanja v kuhanju domačih jedi, v organizaciji Društva Kihača, je namreč v ospredju bilo tradicionalno, 31. tekmovanje koscev. V organizaciji PGD Vogričevci se je tradicionalno na Heričevem travniku v Vogričevcih pomerilo kar nekaj koscev in kosic, in sicer v košnji z ročno koso.

Tradicionalno, že 31. tekmovanje koscev in kosic v košnji z ročno koso, je pritegnilo veliko tekmovalcev in gledalcev

Zmaga za Gmajnice pred Celjani in Mariborčani!

Igre vodnikovV organizaciji Enote vodnikov službenih psov PU Murska Sobota, je na sedežu enote v Murskih Petrovcih tik ob avstrijski meji, potekalo 21. vseslovensko srečanje vodnikov službenih psov in konjev, katero so izkoristili tudi za tradicionalni turnir v malem nogometu. Nastopilo je vseh šest policijskih enot, ki so tako ali drugače povezani z živalmi, torej s službenimi psi in konji. Na srečanju in tekmovanju v Murskih Petrovcih so sicer, poleg nogometašev iz šestih ekip, številnih upokojenih vodnikov službenih psov, visokih policijskih predstavnikov, med drugimi gosti, bili tudi direktor PU Murska Sobota Damir Ivančič, inšpektor UUP GPU Boštjan Cugmas, podpredsednik Policijskega sindikata Slovenije Andrej Kocbek...

Vodniki službenih psov igrali nogomet in se družili

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Spust po reki Muri 2012

 

Želijo si, da bi "Mura tekla brez ovir"

Jubilejni, 10. spust po reki Muri, namenjen ohranjanju izročila in neokrnjene narave, je pritegnil rekordnih več kot 70 polovil, z več kot 350 Slovencev, Avstrijcev, Hrvatov in Madžarov

Spust po reki Muri 2012V organizaciji Zveze ekoloških gibanj Slovenije – ZEG, in številnih soorganizatorjev iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške in madžarske, je konec tedna potekala jubilejna, že 10. dvodnevna mednarodna prireditev „Mednarodni spust s tradicionalnimi murskim ladjami po reki Muri“. Od Cmureka v Avstriji do Dekanovca na Hrvaškem, v skupni dolžini okrog 120 km, se je v soboto in nedeljo nad 350 ljudi vseh starosti, z več kot 70 plovili, čolni najrazličnejših oblik in izvedb z več postanki spustilo po reki Muri, z namenom ohranjanja izročila in neokrnjene narave.

V ta namen je potekala tudi javna tribuna, na kateri so sodelovali župani občin ob reki Muri, poslanci DZ iz Pomurja, predstavniki ministrstev in nevladnih organizacij. Ker je cilj spusta predvsem ohranjanje reke Mure, brez elektrarn in drugih posegov, je bila tema javne tribune in „Odra svobodnega govora“, na „X. Mednarodnem spustu murskih ladij - Mura 2012“, na prireditvenem prostoru Ciglarskega naselja v Melincih, „Človek in Mura“.

Sicer pa so murske ladje nekdanji tradicionalni leseni rečni čolni z ravnim dnom, ki so pred desetletjem že skoraj povsem izginili z gladine reke Mure, a so jih takrat znova oživili pobudniki prvega mednarodnega spusta. Spodbudili so ponovno izdelavo takšnih čolnov in zdaj, po desetih letih, jih je med gumijastimi čolni, kanuji in drugimi sodobnimi plovili po Muri plulo že kakšnih štirideset. Toda ohranjanje murskega čolnarskega izročila je le eden od ciljev tradicionalnih spustov, drugi in najpomembnejši je ohranitev čim bolj naravne Mure zanamcem, zato se vsakoletnih spustov udeležujejo predvsem ljubitelji neokrnjene reke in večji ali manjši nasprotniki izkoriščanja njene energije z vodnimi elektrarnami. Tako je bilo tudi letos, ko so soorganizatorji spust pospremili s transparenti Naj Mura teče brez ovir, nekateri udeleženci pa so na javni tribuni med postankom v Melincih izrazili odločno nasprotovanje gradnji elektrarn na njej. Predstavnik Ižakovske civilne pobude Tine Mlinarič je tako predstavil njihovo zamisel o potopnih, majhnih murskih elektrarnah, ki bi izkoriščale samo kinetično energijo reke in bi bile samo dopolnitev drugim obnovljivim energetskim virom, kot so veter, geotermija in sonce. S takšnim predlogom se je strinjal tudi Karel Lipič iz ZEG in predlagal, naj Dravske elektrarne raje zgradijo vrsto takšnih, neopaznih majhnih elektrarn; če bodo vztrajale pri klasičnih, bo ZEG proti. Spusta in razprave se je sicer udeležilo tudi veliko zagovornikov elektrarn, med njimi tudi predstavnik Dravskih elektrarn, dr. Darko Anželj.

Razprava o elektrarnah na reki Muri se je sicer letos nekoliko močneje razmahnila, ker so se začeli uradni postopki umeščanja v prostor prve od dveh ali največ treh predlaganih elektrarn, tiste pri Hrastje - Moti. Za zdaj sta bili poleg včerajšnje organizirani dve večji javni razpravi o pobudi za izdelavo državnega prostorskega načrta za HE Hrastje - Mota, na katerih sta se izoblikovali dve struji: nekateri gospodarstveniki in nekateri obmurski župani gradnjo elektrarn zagovarjajo, ker se jim zdi, da je zdaj, ko neizkoriščena teče v prazno, to »mrtva reka«, nasprotniki elektrarn pa prvim poskušajo dokazovati, da bi z rastlinstvom in živalstvom zdaj izjemno bogata reka in prostor ob njej lahko postala mrtva prav zaradi nepremišljene gradnje

Kakorkoli že, kot je ocenil organizator Karel Lipič, je še en vikend na (in ob) reki Muri minil prijetno, veselo in zanimivo, ki je ponovil, da tukaj gre predvsem za obujanje in ohranjanje tradicije murskih ladij, saj so nekatera plovila stara tudi sto in več let. »Verjamem, da je to koristno tudi za turistične namene, enako pa so omenjene ladje koristne tudi za morebitne poplave, kot je to bilo v preteklosti. Poleg tega pa je spust izjemno pomemben, da se predstavniki štirih držav: Madžarske Avstrije, Slovenije in Hrvaške dogovorimo za ohranjanje reke Mure. Štirje narodi bomo poskrbeli za Muro, poskrbeli bomo, da se Mura še dodatno čisti in zavaruje, tako da bi iz tretjega prešla v drugi kakovostni razred evropskih rek. Vsekakor pa je tukaj veliko odvisno od lokalnih političnih veljakov, predvsem županov. Poglejte, na Goričkem je nastal park, ki povezuje tri dežele, enako pa naj bi kmalu bilo tudi ob reki Muri…«, nam je povedal Lipič.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Spust po reki Muri 2012