Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Ob druženju še izobraževanje kmečkih žensk

Društvo kmečkih žena ApačeDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga že dolgo vodi predsednica Ema Škrobar, med drugim skrbi tudi za dobro počutje svojih članic, ki jih je v društvu okoli 80. Tako vsako leto v začetku marca, nekako pred dnevom žena, pripravijo srečanje, ki predstavlja prijetno druženje in tudi izobraževanje članic društva. Tokrat so srečanje, ki je potekalo na Turistični kmetiji Marko v Nasovi, začeli z enim takšnim izobraževanje, in sicer s predavanjem vrtnarske strokovnjakinje Brigita Bukovec iz Vrtnarstva Kurbus. Predavala je o presajanju balkonskih rož in vzdrževanje orhidej, katere so v „Tropskem raju" pri Kurbusu na Meleh na ogled vse do 18. marca.

V Nasovi je potekalo prijetno srečanje članic DKŽ Apače

Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Spust po reki Muri 2012

 

Želijo si, da bi "Mura tekla brez ovir"

Jubilejni, 10. spust po reki Muri, namenjen ohranjanju izročila in neokrnjene narave, je pritegnil rekordnih več kot 70 polovil, z več kot 350 Slovencev, Avstrijcev, Hrvatov in Madžarov

Spust po reki Muri 2012V organizaciji Zveze ekoloških gibanj Slovenije – ZEG, in številnih soorganizatorjev iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške in madžarske, je konec tedna potekala jubilejna, že 10. dvodnevna mednarodna prireditev „Mednarodni spust s tradicionalnimi murskim ladjami po reki Muri“. Od Cmureka v Avstriji do Dekanovca na Hrvaškem, v skupni dolžini okrog 120 km, se je v soboto in nedeljo nad 350 ljudi vseh starosti, z več kot 70 plovili, čolni najrazličnejših oblik in izvedb z več postanki spustilo po reki Muri, z namenom ohranjanja izročila in neokrnjene narave.

V ta namen je potekala tudi javna tribuna, na kateri so sodelovali župani občin ob reki Muri, poslanci DZ iz Pomurja, predstavniki ministrstev in nevladnih organizacij. Ker je cilj spusta predvsem ohranjanje reke Mure, brez elektrarn in drugih posegov, je bila tema javne tribune in „Odra svobodnega govora“, na „X. Mednarodnem spustu murskih ladij - Mura 2012“, na prireditvenem prostoru Ciglarskega naselja v Melincih, „Človek in Mura“.

Sicer pa so murske ladje nekdanji tradicionalni leseni rečni čolni z ravnim dnom, ki so pred desetletjem že skoraj povsem izginili z gladine reke Mure, a so jih takrat znova oživili pobudniki prvega mednarodnega spusta. Spodbudili so ponovno izdelavo takšnih čolnov in zdaj, po desetih letih, jih je med gumijastimi čolni, kanuji in drugimi sodobnimi plovili po Muri plulo že kakšnih štirideset. Toda ohranjanje murskega čolnarskega izročila je le eden od ciljev tradicionalnih spustov, drugi in najpomembnejši je ohranitev čim bolj naravne Mure zanamcem, zato se vsakoletnih spustov udeležujejo predvsem ljubitelji neokrnjene reke in večji ali manjši nasprotniki izkoriščanja njene energije z vodnimi elektrarnami. Tako je bilo tudi letos, ko so soorganizatorji spust pospremili s transparenti Naj Mura teče brez ovir, nekateri udeleženci pa so na javni tribuni med postankom v Melincih izrazili odločno nasprotovanje gradnji elektrarn na njej. Predstavnik Ižakovske civilne pobude Tine Mlinarič je tako predstavil njihovo zamisel o potopnih, majhnih murskih elektrarnah, ki bi izkoriščale samo kinetično energijo reke in bi bile samo dopolnitev drugim obnovljivim energetskim virom, kot so veter, geotermija in sonce. S takšnim predlogom se je strinjal tudi Karel Lipič iz ZEG in predlagal, naj Dravske elektrarne raje zgradijo vrsto takšnih, neopaznih majhnih elektrarn; če bodo vztrajale pri klasičnih, bo ZEG proti. Spusta in razprave se je sicer udeležilo tudi veliko zagovornikov elektrarn, med njimi tudi predstavnik Dravskih elektrarn, dr. Darko Anželj.

Razprava o elektrarnah na reki Muri se je sicer letos nekoliko močneje razmahnila, ker so se začeli uradni postopki umeščanja v prostor prve od dveh ali največ treh predlaganih elektrarn, tiste pri Hrastje - Moti. Za zdaj sta bili poleg včerajšnje organizirani dve večji javni razpravi o pobudi za izdelavo državnega prostorskega načrta za HE Hrastje - Mota, na katerih sta se izoblikovali dve struji: nekateri gospodarstveniki in nekateri obmurski župani gradnjo elektrarn zagovarjajo, ker se jim zdi, da je zdaj, ko neizkoriščena teče v prazno, to »mrtva reka«, nasprotniki elektrarn pa prvim poskušajo dokazovati, da bi z rastlinstvom in živalstvom zdaj izjemno bogata reka in prostor ob njej lahko postala mrtva prav zaradi nepremišljene gradnje

Kakorkoli že, kot je ocenil organizator Karel Lipič, je še en vikend na (in ob) reki Muri minil prijetno, veselo in zanimivo, ki je ponovil, da tukaj gre predvsem za obujanje in ohranjanje tradicije murskih ladij, saj so nekatera plovila stara tudi sto in več let. »Verjamem, da je to koristno tudi za turistične namene, enako pa so omenjene ladje koristne tudi za morebitne poplave, kot je to bilo v preteklosti. Poleg tega pa je spust izjemno pomemben, da se predstavniki štirih držav: Madžarske Avstrije, Slovenije in Hrvaške dogovorimo za ohranjanje reke Mure. Štirje narodi bomo poskrbeli za Muro, poskrbeli bomo, da se Mura še dodatno čisti in zavaruje, tako da bi iz tretjega prešla v drugi kakovostni razred evropskih rek. Vsekakor pa je tukaj veliko odvisno od lokalnih političnih veljakov, predvsem županov. Poglejte, na Goričkem je nastal park, ki povezuje tri dežele, enako pa naj bi kmalu bilo tudi ob reki Muri…«, nam je povedal Lipič.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Spust po reki Muri 2012