Na območju Lenarta in sploh Slovenskih Goric, je očitno veliko uspešnih zakonov, saj nas pogosto obveščajo o praznovanju zlatih, bisernih, diamantnih in podobnih jubilejnih porok. In tako je bilo tudi v Spodnjem Porčiču, streljaj od Lenarta, kjer sta pred dnevi, srečna in zadovoljna v krogu domačih in prijateljev, zlati jubilej skupnega življenja praznovala Matilda in Konrad Rokavec. Svoje zaobljube drug drugemu, sta v krogu svojih najdražjih, svečano obnovila v cerkvi sv. Lenarta v Lenartu, kjer je civilni del obreda, ob predstavniku države – matičarju, opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, cerkvenega pa ob zahvalni maši častni naddekan in lenarški župnik Martin Bezgovšek.
V teh lepih jesenskih vikendih, ko veliko slavimo darove narave, je bilo še posebej veselo pri Gorjupovih v okolici Lenarta. Tam sta zlati jubilej skupnega življenja praznovala Marija in Marjan Gorjup iz Zgornjih Žerjavcev v Slovenskih goricah. Svoje zaobljube drug drugemu, sta v krogu svojih najdražjih, svečano obnovila v cerkvi Sv. Lenarta v Lenartu, kjer je civilni del obreda opravil župan občine Lenart mag. Janez Kramberger, cerkvenega ob zahvalni maši pa častni naddekan in župnik Martin Bezgovšek. Zlatoporočenca Marija in Marjan Gorjup, mimogrede sta oba rojena leta 1949, sta se sicer civilno poročila 21.9.1968 in en teden kasneje tudi cerkveno v cerkvi Sv. Lenarta.
Andrej Vreča ostaja predsednik RD Radgona
V petih temeljnih enotah radgonske ribiške družine so lani vložili kar 8.387 kilogramov rib
Potem ko so po vseh petih temeljnih enotah RD Radgona, opravili letne občne zbore, so na koncu imeli še volilno skupščino celotne družine. Poleg poslušanja poročil o delu in finančnih zadevah v lanskem letu in preteklem štiriletnem mandatnem obdobju, so opravili tudi nove volitve. In kot je bilo za pričakovati na čelu RD Radgona, ki deluje od leta 1959, še naprej ostaja dolgoletni predsednik, 61. letni Andrej Vreča iz Podgrada, ki je član RD Radgona od leta 1974. Ker ni bilo protikandidatov so ga soglasno potrdili delegati iz vseh petih temeljnih enot. Enako je soglasno bila potrjena tudi njegova celotna lista. Tako je podpredsednika in tajnik družine: Vlado Drvarič, blagajničarka: Marija Vreča, vodja čuvajske službe: Vasja Nekrep, disciplinski tožilec: Igor Kočar; Komisijo za ribiške izpite tvorijo: predsednik Vlado Drvarič in člani: Andrej Vreča, Adolf Lamut in Jernej Perša; Komisije za varstvo voda:
predsednik Franek Radolič in člani: Anton Vučko, Franc Belna, Božo Habjanič, Vinko Šarotar in Boris Voršič: Komisijo za delo z mladimi: predsednik Avgust Pelcl in člani: Ivan Raduha, Božo Habjanič, Vinko Šarotar in Roman Vrbnjak; Komisijo za odlikovanja: predsednik Adolf Lamut in člani: Andrej Ritlop, Peter Bratuša, Jernej Perša, Vinko Šarotar in Mirko Križan; Tekmovalno komisijo: predsednik Miro Matjašec ter člana: Avgust Prelog in Željko Mavrič. Disciplinsko razsodišče pa tvorijo: predsednik Darko Mes ter člani: Dobrivoje Miladinovič, Vlado Potočnik in Dimitrije Kojič.
Na skupščini smo sicer med drugim slišali, da je največja finančna obremenitev družine, koncesija za uporabo ribolovnih voda, saj letno morajo plačati 6.379,34 €. Konec leta 2010 je v RD Radgona bilo (v Temeljni enoti Apače 131, TE Gornja Radgona 112, TE Radenci 103, TE Tišina 114 in TE Videm 79) natanko 539 članov, ki jim je pri srcu predvsem varovanje narave, okolja in predvsem voda, ter ribji stalež. V RD Radgona so v letu 2010 lovili 9.623 dni, izlovili pa so 9.469 kg rib. Temu pa je potrebno dodati še ribolov v turističnih vodah in lov turističnih ribičev. Po temeljnih enotah so v ribolovne vode RD Radgona v letu 2010 skupno vložili kar 8.387 kg rib. Seveda so v RD Radgona zadovoljni tudi s športnimi rezultati svojih ribičev, še zlasti tekmovale ekipe, ki nastopa v 1. državni ligi. Seveda so zadovoljni tudi s podmladkom, saj imajo trenutno približno desetino otrok, torej okrog petdeset njih, kar pomeni, da ljubiteljski in športni ribolov na radgonskem območju ne bo zamrl. Nekoliko razočarani so bili z udeležbo na opravljanju ribiških izpitov, saj so jeseni na celodnevno strokovno predavanje in opravljanje izpitov, povabili 57 pripravnikov RD Radgona, prišlo pa jih je samo 16. Od slednjih je 14 uspešno opravilo izpite. Člani skupščine so izrazili zaskrbljenost,da se nekateri še vedno izmikajo opravljanju ribiškega izpita, čeprav je RD to kot kocesionar dolžna izvajati. Zato so se odločili, da takšnih članov, kateri se že več let izmikajo izpitom ne bodo več včlanjevali.
Med poročilom o varovanju voda so predvsem omenjali: onesnaževanje, ribojede ptice in podobne vplive. Glede na to da mesto Gornja Radgona še nima čistilne naprave vse odplake in fekalne vode tečejo v reko Muro,prav tako je nekaj tovarn katere govorijo,da to ni res, spuščajo brez ustreznega prečiščevanja, njihove odpadne vode v reko. Poleg Mure so v nevarnosti tudi: Ščavnica, Plitvički potok, Boračevski potok, Potok Hercegovščak, Poliški potok ipd. Podobno kot v drugih ribiških okoliših pomurskega ribiškega območja so tudi v radgonskem ribiškem okolišu od ribojedih ptic pozimi redno prisotni kormorani, siva in bela čaplja pa vse leto. Kormorani plenijo predvsem v Muri, gramoznicah, v Gradišču in v Hrastje Moti... Velik problem radgonskim ribičem povzroča tudi orešček, ki zarašča skoraj celotno površino Negovskega jezera in še nekaterih vod. Orešček ni problem samo pri izvajanju ribolova pač pa pri procesu odmiranja – gnitja pri katerem porabi v vodi predragocen kisik. Še večji problem pa je kopičenje mulja, ki nastaja v naši gramoznicah, saj so te vode nepretočne ob njih pa je zraslo veliko dreves iz kateri odpada v vodo veliko listja in se iz njega ustvarja mulj katerega bodo morali v bodoče začeti izkopavati, saj vsako gnitje rabi veliko kisika. Seveda bo za RD to veliki finančni strošek katerega sami ne bodo zmogli. Zaradi kopičenja mulja obstaja bojazen, da se bodo nekatere vode tako zamuljile da bodo postale močvirja in tako neuporabne za izvajanje ribolova. Kljub vsemu so ocenili, da lani poginov rib ali večjih onesnaženj voda.
Seveda tudi v lanskem letu ni manjkalo delovnih akciji in sploh prostovoljnega dela, saj so v celoti izpolnili plan dela, ki so si ga zadali. V ta namen so opravili na tisoče prostovoljnih ur po vseh temeljnih enotah.
Tukaj si lahko ogledate slike.
