S srpi in kosami nad zlato klasje!

Žetev Stara GoraV tem vročem poletnem času, ko je žetev pšenice na vrhuncu in ko so se pridelovalci, mlinarji in peki uspeli dogovoriti za odkupne cene, potekajo po državi različne prireditve povezane z žetvijo in košnjo zlatega klasja. Tako je tudi na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekala tradicionalna folklorno obarvana prireditev, že 23. žetev zlatega klasa, ki jo je, ob sodelovanju PGD Stara Gora, Kmetijsko svetovalne službe Gornja Radgona in TD Sv Jurij ob Ščavnici, pripravilo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij. Prireditev, ki sta jo povezovali humoristki Fanika in Jessika, se je odvijala ob znamenitem mlinu na veter na Stari Gori. Zbirališče tekmovalk in tekmovalcev, tam se je pozneje odvijala tudi veselica, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Klateži, je bilo pod stoletnimi drevesi ob gasilskem domu PGD Stara Gora.

Obiskovalci uživali na 23. žetvi zlatega klasa na Stari Gori

Tudi letos se je v sklopu dogodkov in aktivnosti, ki so bili načrtovani ob prazniku farnega zavetnika sv. Petra v Gornji Radgoni, organiziralo tradicionalno prijateljsko kolesarjenje

KolesarjenjePrva sobota v mesecu juliju je v župniji Gornja Radgona že peto leto namenjena za tradicionalno prijateljsko kolesarjenje. Tudi letos so ta dan namenili druženju ob poganjanju pedal kolesa, hkrati pa obiskali in spoznali veliko zanimivega. Tokratna kolesarska pot se je za vrle radgonske kolesarje pričela izpred Trstenjakovega doma v Gornji Radgoni ob blagoslovu domačega župnika Franca Hozjana za srečno vožnjo in vrnitev. Ob poti, ki je bila dolga nekaj čez 100 km, so si ogledali ob predstavitvi tamkajšnjega priljubljenega župnika Igorja Novaka novozgrajeno cerkev v Košakih, ki je bila nedavno odkupljena in vrnjena cerkvi, obiskali so Zavod Antona Martina Slomška, ki je mlada kulturna in vzgojna ustanova, ustanovo je leta 1995 ustanovila takrat škofija, danes Nadškofija Maribor.

Prijateljsko kolesarjenje iz Gornje Radgone v Maribor

Kislo štajersko župo so kuhali pod stoletnimi drevesi radenskega parka

Kisla juhaV okviru praznovanja 23. radenskega občinskega praznika, so poleg številnih takšnih in drugačnih prireditev, letos pripravili tudi 21. tradicionalno tekmovanje v kuhanju kisle štajerske juhe (žüpe) v kotličku na prostem. Letošnje tekmovanje, ki ga je pripravilo Turistično društvo Radenci, pod vodstvom predsednice Karmen Kavčič Žibret, je bilo na lepi lokaciji pod še nekaj preživelimi stoletnimi drevesi radenskega parka. V okviru prireditve se je sicer odvijalo marsikaj zanimivega, zlasti za otroke, tako da je na stotine obiskovalcev prišlo na svoje. Na samem tekmovanju, ki ga je v svojem duhovitem slogu povezoval domači humorist Emil Šmid, je nastopilo 14 ekip, katere so sestavljali glavni kuhar (ica) in pomočnik ter še kdo (predstavniki turizma, društev in sploh javnega življenja občine in regije ter tudi znani gostje). Bilo je resda zelo vroče, a težav vseeno ni bilo.

Mladina kuha najboljšo kislo juho

Piščančji pred kunčjim in ribjim paprikašem!

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 9. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred devetimi leti odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je lani organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj.

V Polani je devetič zadišalo po štirih vrstah paprikaša

Gasilci pred Smrkci in Babuškami!

Bogračiada ČernelavciMinuli izjemno topli vikend, ko se je po Pomurju odvijalo veliko takšnih in drugačnih prireditev in dogodkov je še posebej veliko pozornost pritegnilo 7. tekmovanje v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bograča, ki ga je v središču Černelavcev pri Murski Soboti, pripravila Gostilna Spirić. Nastopilo je kar 20 ekip iz širšega pomurskega območja, ki so bograč kuhale v kotličku na odprtem ognju. Prireditev na „glavnem trgu", pred gostiščem „Spirić" v Černelavcih se je začela že ob 16. uri, ko je bilo izjemno vroče, a so se tekmovalci znašli vsak po svoje, predvsem s hladnimi napitki. Po kuhanju in ocenjevanju skuhanih bogračev se je ozračje nekoliko ohladilo, a so pozneje za veselo in vroče vzdušje poskrbeli muzikantje.

Na 7. tekmovanju v kuhanju bograča v Černelavcih tekmovalo 20 ekip

Kdo kuha najboljšo prežganko, kislo juho, vampe, gobovo smetanovo juho...

Vogričevci jediMed ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tiste izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše in prežganke kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. In okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo soboto v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan.

Žüpe pa vampi nejbojši v Vogričovcih

Dolgoletni raznašalec časopisov Alojz Pisnjak in njegov brat dvojček Jože, sta se srečala z Abrahamom

Dvojčka PisnjakV teh toplih pomladnih mesecih je bilo izjemno prijetno, veselo in razigrano v družinah Pisnjak v Satahovcih ter Borejcih v Prekmurju. Kako tudi ne, ko pa sta se dvojčka Alojz in Jože, minulo nedeljo, srečala z Abrahamom in takšen življenjski jubilej je pač potrebno še posebej obeležiti. Dolgoletni raznašalec časopisov, predvsem Novic in Dela, Alojz Pisnjak, doma iz Satahovcev, se rodil le 15 minut pred bratom Jožetom iz Borejcev, tako da se je slavje začelo pri „starejšem" Alojzu in nadaljevalo v Borejcih. Skromna in prijazna Abrahamovca sta rojena v družini še dveh bratov (Štefan in Stanko) ter sestre, ki je žal umrla že po porodu. Pred leti jim je umrla tudi mama, oče pa je še živ. Oba sta služila JLA v Banjaluki, pozneje pa sta si ustvarila družini, ki jima v pravem pomenu besede, največ pomenita, saj imata skupaj kar devet otrok.

Dvojčka, ki ohranjata družinske vrednote!

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Andrej Vreča ostaja predsednik RD Radgona

 

V petih temeljnih enotah radgonske ribiške družine so lani vložili kar 8.387 kilogramov rib

Skupščina RD RadgonaPotem ko so po vseh petih temeljnih enotah RD Radgona, opravili letne občne zbore, so na koncu imeli še volilno skupščino celotne družine. Poleg poslušanja poročil o delu in finančnih zadevah v lanskem letu in preteklem štiriletnem mandatnem obdobju, so opravili tudi nove volitve. In kot je bilo za pričakovati na čelu RD Radgona, ki deluje od leta 1959, še naprej ostaja dolgoletni predsednik, 61. letni Andrej Vreča iz Podgrada, ki je član RD Radgona od leta 1974. Ker ni bilo protikandidatov so ga soglasno potrdili delegati iz vseh petih temeljnih enot. Enako je soglasno bila potrjena tudi njegova celotna lista. Tako je podpredsednika in tajnik družine: Vlado Drvarič, blagajničarka: Marija Vreča, vodja čuvajske službe: Vasja Nekrep, disciplinski tožilec: Igor Kočar; Komisijo za ribiške izpite tvorijo: predsednik Vlado Drvarič in člani: Andrej Vreča, Adolf Lamut in Jernej Perša; Komisije za varstvo voda:

 predsednik Franek Radolič in člani: Anton Vučko, Franc Belna, Božo Habjanič, Vinko Šarotar in Boris Voršič: Komisijo za delo z mladimi: predsednik Avgust Pelcl in člani: Ivan Raduha, Božo Habjanič, Vinko Šarotar in Roman Vrbnjak; Komisijo za odlikovanja: predsednik Adolf Lamut in člani: Andrej Ritlop, Peter Bratuša, Jernej Perša, Vinko Šarotar in Mirko Križan; Tekmovalno komisijo: predsednik Miro Matjašec ter člana: Avgust Prelog in Željko Mavrič. Disciplinsko razsodišče pa tvorijo: predsednik Darko Mes ter člani: Dobrivoje Miladinovič, Vlado Potočnik in Dimitrije Kojič.

Na skupščini smo sicer med drugim slišali, da je največja finančna obremenitev družine, koncesija za uporabo ribolovnih voda, saj letno morajo plačati 6.379,34 €. Konec leta 2010 je v RD Radgona bilo (v Temeljni enoti Apače 131, TE Gornja Radgona 112, TE Radenci 103, TE Tišina 114 in TE Videm 79) natanko 539 članov, ki jim je pri srcu predvsem varovanje narave, okolja in predvsem voda, ter ribji stalež. V RD Radgona so v letu 2010 lovili 9.623 dni, izlovili pa so 9.469 kg rib. Temu pa je potrebno dodati še ribolov v turističnih vodah in lov turističnih ribičev. Po temeljnih enotah so v ribolovne vode RD Radgona v letu 2010 skupno vložili kar 8.387 kg rib. Seveda so v RD Radgona zadovoljni tudi s športnimi rezultati svojih ribičev, še zlasti tekmovale ekipe, ki nastopa v 1. državni ligi. Seveda so zadovoljni tudi s podmladkom, saj imajo trenutno približno desetino otrok, torej okrog petdeset njih, kar pomeni, da ljubiteljski in športni ribolov na radgonskem območju ne bo zamrl. Nekoliko razočarani so bili z udeležbo na opravljanju ribiških izpitov, saj so jeseni na celodnevno strokovno predavanje in opravljanje izpitov, povabili 57 pripravnikov RD Radgona, prišlo pa jih je samo 16. Od slednjih je 14 uspešno opravilo izpite. Člani skupščine so izrazili zaskrbljenost,da se nekateri še vedno izmikajo opravljanju ribiškega izpita, čeprav je RD to kot kocesionar dolžna izvajati. Zato so se odločili, da takšnih članov, kateri se že več let izmikajo izpitom ne bodo več včlanjevali.

Med poročilom o varovanju voda so predvsem omenjali: onesnaževanje, ribojede ptice in podobne vplive. Glede na to da mesto Gornja Radgona še nima čistilne naprave vse odplake in fekalne vode tečejo v reko Muro,prav tako je nekaj tovarn katere govorijo,da to ni res, spuščajo brez ustreznega prečiščevanja, njihove odpadne vode v reko. Poleg Mure so v nevarnosti tudi: Ščavnica, Plitvički potok, Boračevski potok, Potok Hercegovščak, Poliški potok ipd. Podobno kot v drugih ribiških okoliših pomurskega ribiškega območja so tudi v radgonskem ribiškem okolišu od ribojedih ptic pozimi redno prisotni kormorani, siva in bela čaplja pa vse leto. Kormorani plenijo predvsem v Muri, gramoznicah, v Gradišču in v Hrastje Moti... Velik problem radgonskim ribičem povzroča tudi orešček, ki zarašča skoraj celotno površino Negovskega jezera in še nekaterih vod. Orešček ni problem samo pri izvajanju ribolova pač pa pri procesu odmiranja – gnitja pri katerem porabi v vodi predragocen kisik. Še večji problem pa je kopičenje mulja, ki nastaja v naši gramoznicah, saj so te vode nepretočne ob njih pa je zraslo veliko dreves iz kateri odpada v vodo veliko listja in se iz njega ustvarja mulj katerega bodo morali v bodoče začeti izkopavati, saj vsako gnitje rabi veliko kisika. Seveda bo za RD to veliki finančni strošek katerega sami ne bodo zmogli. Zaradi kopičenja mulja obstaja bojazen, da se bodo nekatere vode tako zamuljile da bodo postale močvirja in tako neuporabne za izvajanje ribolova. Kljub vsemu so ocenili, da lani poginov rib ali večjih onesnaženj voda.

Seveda tudi v lanskem letu ni manjkalo delovnih akciji in sploh prostovoljnega dela, saj so v celoti izpolnili plan dela, ki so si ga zadali. V ta namen so opravili na tisoče prostovoljnih ur po vseh temeljnih enotah.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Andrej Vreča ostaja predsednik RD Radgona