Rodila se je pred 80., poročila pa pred 60. leti

Diamantna poroka LončaričZa Marico Lončarič iz Lokavcev pri Negovi je 23. januar gotovo najbolj srečen datum v življenju. Kako tudi ne, ko pa se je natančno tega dne pred osmimi desetletji rodila, pred šestimi pa tudi poročila. Torej je letos, prav na dan, ko so se po kar nekaj meglenih in turobnih dneh, nad negovskim delom Slovenskih Goric, pojavili prijetni sončni žarki, imela pravi vzrok za dvojno praznovanje. Pravzaprav je s svojim življenjskim sopotnikom, možem Slavkom, brez posebnega pompa in razkošja, v domači hiši, kjer ima sedež tudi na daleč znano podjetje Montaža Lončarič, predvsem prejemala darila in čestitke, oba za visok skupni življenjski jubilej, ona sama pa še za okrogel osebni jubilej. Odločila sta se namreč, da bosta svoj jubilej obeležila v družbi svojih najdražjih, treh otrok, štirih vnukov in pravnukinje, ter še nekaj drugih svojcev, sorodnikov in prijateljev. Ob ganljivih čestitkah se je slavljencema tu in tam orosilo oko...

Marica in Slavko Lončarič obeležila diamantno poroko in njenih osemdeset

Dedek Mraz obiskal tudi otroke v Lutvercih

Dedek Mraz LutverciV našem gasilskem domu je bilo konec decembra spet veselo. Naše otroke je obiskal dedek Mraz. Že sedmo leto zapored se v našem društvu trudimo, da organiziramo prihod dedka Mraza. Tudi letos sta celotno organizacijo in priprave za ta projekt prevzeli naši članici društva, ki sta tudi v komisiji za mladino v društvu Zdenka Šuman in Tina Rojc. Seveda so na pomoč priskočile še ostale pridne roke: Sanja H. je pomagala pri pripravi kulturnega programa, Monika Š. in Sara R. pri pakiranju daril, fotografiranje Monika, aranžerka Blanka pri izdelavi scene, pa še vsi ostali, ki so pomagali pri pripravi prostora, ipd.

Dedek Mraz v Lutvercih

Verniki so se zahvalili svojemu župniku (in nekdanjemu nogometnemu sodniku) Janezu Ferencku iz Apač, ob njegovem življenjskem jubileju

Janez FerencekDa priljubljeni apaški župnik Janez Ferencek letos praznuje okrogel življenjski jubilej, 60. letnico življenja, smo izvedeli po naključju. Na dan, ko se je pred 60 leti rodil so župnijski dvorani domače cerkve, ki se nahaja ob župnišču in služi v zimskem času kot bogoslužni prostor, je namreč daroval večerno sv. Mašo. Slednjo je s petjem, ob spremljavi organistke Aleksandre Papež na elektronskih orglah, popestril Župnijski pevski zbor, ki je po končani maši svojemu priljubljenemu župniku zapel: »Vse najboljše, dragi župnik Janez...«, v slovenščini in tradicionalno iste verze tudi v angleščini. V tem času so moški že začeli pripravljati mize in klopi, kjer so skupaj s slavljencem ob obloženi mizi z dobrotami, ki so jih pripravile pevke, s slavljencem nazdravili.

»Vse najboljše, dragi župnik Janez...«

Marija in Štefan Čeh sta tik po novem letu obeležila zlati pir

Zlata poroka ČehKomaj so utihnila božična in novoletna praznovanja, že sta zakonca Marija in Štefan Čeh z Bišečkega Vrha v Slovenskih goricah praznovala nov pomemben dogodek. Že prvo soboto v letu 2020 sta namreč, v krogu najbližjih in prijateljev, v gostišču Štajerska hiša kulinarike v Gočovi, obhajala visok skupni življenjski jubilej – zlato poroko. Vse skupaj se je začela z obiskom cerkve Sv. Bolfenka v Trnovski vasi, kjer je župnik Franc Mlakar, pri darovani sv. maši, opravil cerkveni obred. Od tod so se številni svatje z zlatoporočencema odpravili v Gočovski dvorec, kjer je potekal civilni zlatoporočni obred, s katerim sta potrdila svojo 50 - letno zakonsko zvestobo.

Najprej v cerkev, nato v dvorec

Zofija in Anton Žavrlan iz Slovenskih goric sta obhajala zlato poroko

Zlata poroka ŽavrlanBrez velikega pompa, v družbi svojih najdražjih, sta tik pred iztekom leta 2019, zlato poroko obhajala Zofija in Anton Žavrlan z Zgornje Ščavnice v Slovenskih goricah. Prijetno praznovanje, ki je potekalo na njunem domu, je s svojim obiskom počastil tudi župan občine Sveta Ana, Silvo Slaček, ki jima je v imenu občine čestital in izročil spominsko darilo, umetniško sliko vinograda, na kateri se v ozadju vidi cerkev sv. Ane. Ob klepetu s slavljencema smo izvedeli marsikaj iz njunega zanimivega in pestrega skupnega življenja.

Župan jima je čestital kar na njunem domu

Delegacija OZ RKS je na Orehovskem Vrhu obiskala 90-letnico Veroniko Fajfar, ki se je razveselila obiska in čestitk

Veronika Fajfar jubilejPred dnevi je Veronika Fajfar, ki živi v Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, praznovala 90. rojstni dan in jo je z obiskom razveselila delegacija Rdečega križa. Na obisk je s poverjenicama Ido Šemrl in Marijo Vrbančič, prišel predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci – Zbigovci, Janko Auguštin. Ob čestitkah in izročitvi daril, je bila opazna radost slavljenke, ki je izrazila veselje in zadovoljstvo, da so z obiskom počastili njen visoki življenjski jubilej.

Deset vnukov, 13 pravnukov in dva prapravnuka...

Priljubljena Prekmurca iz Apaške doline

Biserna poroka NovakKer sta se Amalija in Franc Novak iz Apač poročila 30. decembra 1959, sta tudi šestdeset let pozneje, biserno poroko obhajala tik pred iztekom leta. Prvič je poroka potekala v Murski Soboti, civilna na tedanjem matičnem uradu, cerkvena pa v cerkvi Sv. Nikolaja. In ker je bila Amalija učiteljica sta se cerkveno poročila ponoči v tajnosti. Tokrat sta svojo biserno poroko praznovala v krogu svoje družine in prijateljev v apaški cerkvi, sveto mašo pa je daroval župnik Janez Ferencek. Ob cerkvenem poročnem obredu jima je župnik Janez Ferencek namenil veliko lepih besed zahvale in jima izročil darilo.

Biserno poroko sta obhajala Amalija in Franc Novak iz Apač

Darila blagoslovil negovski župnik Marjan Rola

Božiček pri ŠenekarjuV Gostilni Šenekar, v Spodnjih Ivanjcih pri Negovi, je tik pred božičem, potekala tradicionalna prireditev, kjer je Božiček obdaril 60 otrok iz KS Spodnji Ivanjci, starih do 6 let. Že 27. tovrstno prireditev z obdarovanjem je tudi letos pripravilo Kulturno športno društvo (KŠD) Spodnji Ivanjci, s pomočjo sredstev Krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci in dobrotnikov. Ob tej priliki so otroci iz KS Spodnji Ivanjci, pod vodstvom Simone Danko in Martine Vesenjak, pripravili kulturni program z božično vsebino.

Božiček obdaril 60 otrok

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Andrej Vreča ostaja predsednik RD Radgona

 

V petih temeljnih enotah radgonske ribiške družine so lani vložili kar 8.387 kilogramov rib

Skupščina RD RadgonaPotem ko so po vseh petih temeljnih enotah RD Radgona, opravili letne občne zbore, so na koncu imeli še volilno skupščino celotne družine. Poleg poslušanja poročil o delu in finančnih zadevah v lanskem letu in preteklem štiriletnem mandatnem obdobju, so opravili tudi nove volitve. In kot je bilo za pričakovati na čelu RD Radgona, ki deluje od leta 1959, še naprej ostaja dolgoletni predsednik, 61. letni Andrej Vreča iz Podgrada, ki je član RD Radgona od leta 1974. Ker ni bilo protikandidatov so ga soglasno potrdili delegati iz vseh petih temeljnih enot. Enako je soglasno bila potrjena tudi njegova celotna lista. Tako je podpredsednika in tajnik družine: Vlado Drvarič, blagajničarka: Marija Vreča, vodja čuvajske službe: Vasja Nekrep, disciplinski tožilec: Igor Kočar; Komisijo za ribiške izpite tvorijo: predsednik Vlado Drvarič in člani: Andrej Vreča, Adolf Lamut in Jernej Perša; Komisije za varstvo voda:

 predsednik Franek Radolič in člani: Anton Vučko, Franc Belna, Božo Habjanič, Vinko Šarotar in Boris Voršič: Komisijo za delo z mladimi: predsednik Avgust Pelcl in člani: Ivan Raduha, Božo Habjanič, Vinko Šarotar in Roman Vrbnjak; Komisijo za odlikovanja: predsednik Adolf Lamut in člani: Andrej Ritlop, Peter Bratuša, Jernej Perša, Vinko Šarotar in Mirko Križan; Tekmovalno komisijo: predsednik Miro Matjašec ter člana: Avgust Prelog in Željko Mavrič. Disciplinsko razsodišče pa tvorijo: predsednik Darko Mes ter člani: Dobrivoje Miladinovič, Vlado Potočnik in Dimitrije Kojič.

Na skupščini smo sicer med drugim slišali, da je največja finančna obremenitev družine, koncesija za uporabo ribolovnih voda, saj letno morajo plačati 6.379,34 €. Konec leta 2010 je v RD Radgona bilo (v Temeljni enoti Apače 131, TE Gornja Radgona 112, TE Radenci 103, TE Tišina 114 in TE Videm 79) natanko 539 članov, ki jim je pri srcu predvsem varovanje narave, okolja in predvsem voda, ter ribji stalež. V RD Radgona so v letu 2010 lovili 9.623 dni, izlovili pa so 9.469 kg rib. Temu pa je potrebno dodati še ribolov v turističnih vodah in lov turističnih ribičev. Po temeljnih enotah so v ribolovne vode RD Radgona v letu 2010 skupno vložili kar 8.387 kg rib. Seveda so v RD Radgona zadovoljni tudi s športnimi rezultati svojih ribičev, še zlasti tekmovale ekipe, ki nastopa v 1. državni ligi. Seveda so zadovoljni tudi s podmladkom, saj imajo trenutno približno desetino otrok, torej okrog petdeset njih, kar pomeni, da ljubiteljski in športni ribolov na radgonskem območju ne bo zamrl. Nekoliko razočarani so bili z udeležbo na opravljanju ribiških izpitov, saj so jeseni na celodnevno strokovno predavanje in opravljanje izpitov, povabili 57 pripravnikov RD Radgona, prišlo pa jih je samo 16. Od slednjih je 14 uspešno opravilo izpite. Člani skupščine so izrazili zaskrbljenost,da se nekateri še vedno izmikajo opravljanju ribiškega izpita, čeprav je RD to kot kocesionar dolžna izvajati. Zato so se odločili, da takšnih članov, kateri se že več let izmikajo izpitom ne bodo več včlanjevali.

Med poročilom o varovanju voda so predvsem omenjali: onesnaževanje, ribojede ptice in podobne vplive. Glede na to da mesto Gornja Radgona še nima čistilne naprave vse odplake in fekalne vode tečejo v reko Muro,prav tako je nekaj tovarn katere govorijo,da to ni res, spuščajo brez ustreznega prečiščevanja, njihove odpadne vode v reko. Poleg Mure so v nevarnosti tudi: Ščavnica, Plitvički potok, Boračevski potok, Potok Hercegovščak, Poliški potok ipd. Podobno kot v drugih ribiških okoliših pomurskega ribiškega območja so tudi v radgonskem ribiškem okolišu od ribojedih ptic pozimi redno prisotni kormorani, siva in bela čaplja pa vse leto. Kormorani plenijo predvsem v Muri, gramoznicah, v Gradišču in v Hrastje Moti... Velik problem radgonskim ribičem povzroča tudi orešček, ki zarašča skoraj celotno površino Negovskega jezera in še nekaterih vod. Orešček ni problem samo pri izvajanju ribolova pač pa pri procesu odmiranja – gnitja pri katerem porabi v vodi predragocen kisik. Še večji problem pa je kopičenje mulja, ki nastaja v naši gramoznicah, saj so te vode nepretočne ob njih pa je zraslo veliko dreves iz kateri odpada v vodo veliko listja in se iz njega ustvarja mulj katerega bodo morali v bodoče začeti izkopavati, saj vsako gnitje rabi veliko kisika. Seveda bo za RD to veliki finančni strošek katerega sami ne bodo zmogli. Zaradi kopičenja mulja obstaja bojazen, da se bodo nekatere vode tako zamuljile da bodo postale močvirja in tako neuporabne za izvajanje ribolova. Kljub vsemu so ocenili, da lani poginov rib ali večjih onesnaženj voda.

Seveda tudi v lanskem letu ni manjkalo delovnih akciji in sploh prostovoljnega dela, saj so v celoti izpolnili plan dela, ki so si ga zadali. V ta namen so opravili na tisoče prostovoljnih ur po vseh temeljnih enotah.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Andrej Vreča ostaja predsednik RD Radgona