Adventni venec ob 400-letni modri kavčini

Advent CerkvenjakTuristično društvo Cerkvenjak, ki predvsem skrbi za promocijo kraja in omenjene občine v Slovenskih goricah, skozi vse leto izvaja številne aktivnosti ter pripravlja takšne in drugačne dogodke in prireditve. Med njimi je gotovo najodmevnejša košnja na stari način, svoje dejavnosti pa ob koncu leta zaključijo z izdelavo in postavitvijo adventnega venca v središču Cerkvenjaka, in postavitvijo božičnih jaslic ob cerkvi Sv. Antona. Adventni venec člani društva izdelujejo pri svojem predsedniku Alojzu Zorku in tako je bilo tudi letos.

Ob Johanezovi kapeli v Cerkvenjaku so prižgali prvo svečko

Pripravili so prvo izmenjevalnico oblačil, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

IzmenjevalnicaPrav v času, ko se je, ne le v ZDA temveč po vsem svetu in tudi pri nas, največ govorilo o „črnem petku" ter zapravljanju in razsipništvu, se je v Mladinskem centru Gornja Radgona odvijala nadvse koristna akcija, ki jo je pripravila Iniciativa za zelene ideje „Rastišče". Šlo je za prvo izmenjevalnico oblačil v tem delu države, na katero so številni Prleki, Prekmurci, Štajerci in drugi prinesli kose oblačil, modnih dodatkov ali obutve, ki jih ne nosijo več, ter si za domov izbrali druge, katerih več ne uporablja kdo drug.

Zamenjali so oblačila in obutev

Kmečke ženske v Hiši dišečega traminca

Kmečke ženske pri SteyerjuDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga vodi Ema Škrobar, in ki deluje že 29 let, vsa leta svojega obstoja, ob koncu leta, pripravlja novoletno-božično srečanje članic društva, s katerim se jim zahvalijo za njihovo delovanje v društvu skozi vso leto. To je pravzaprav prijetno druženje, katerega se članice rade udeležujejo. In tako je bilo tudi tokrat, ko se je srečanja v znameniti Hiši dišečega traminca, na posestvu Steyer v Plitvici, udeležilo 38 članic. Prisotne je najprej pozdravila predsednica društva Ema Škrobar, ki se je članicam zahvalila za celoletno delo v društvu. Izrazila je tudi zadovoljstvo, da so se tako množično udeležile srečanja, ki je ob občnem zboru, njihovo največje srečanje in druženje.

Članice DKŽ Apače so imele novoletno srečanje pri Steyerju

Otroci (in ne le oni) bodo vse do 2. januarja 2019 prišli na svoje v SikaluZOO pri Radencih

SikaluZOOPodobno, kot že vrsto let, ob bližajočih se božično-novoletnih praznikih, bodo tudi letos na posestvu SikaluZOO, ki ga decembra preimenujejo v „Lučkolandijo" v Boračevi, dober streljaj iz središča Radencev, pripravili božične jaslice z živimi živalmi. Na površini treh hektarjev v samem živalskem vrtu družine Mitev, si bodo lahko obiskovalci, kjer so v tem času v ospredju otroci, med sprehodom ogledali edinstveno pravljično deželo z velikim številom živali, svetlobnih podobic: angelčkov, božičkov, jelenčkov, zvezdic, božičkov grad, vlakec, božičkove sani, snežinke, zvončke, veliko število lučk, darilnih paketov..., ki si jih je najlepše ogledati v temi.

Lučkolandija – pravljična dežela za otroke odpira vrata

Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Andrej Vreča ostaja predsednik RD Radgona

 

V petih temeljnih enotah radgonske ribiške družine so lani vložili kar 8.387 kilogramov rib

Skupščina RD RadgonaPotem ko so po vseh petih temeljnih enotah RD Radgona, opravili letne občne zbore, so na koncu imeli še volilno skupščino celotne družine. Poleg poslušanja poročil o delu in finančnih zadevah v lanskem letu in preteklem štiriletnem mandatnem obdobju, so opravili tudi nove volitve. In kot je bilo za pričakovati na čelu RD Radgona, ki deluje od leta 1959, še naprej ostaja dolgoletni predsednik, 61. letni Andrej Vreča iz Podgrada, ki je član RD Radgona od leta 1974. Ker ni bilo protikandidatov so ga soglasno potrdili delegati iz vseh petih temeljnih enot. Enako je soglasno bila potrjena tudi njegova celotna lista. Tako je podpredsednika in tajnik družine: Vlado Drvarič, blagajničarka: Marija Vreča, vodja čuvajske službe: Vasja Nekrep, disciplinski tožilec: Igor Kočar; Komisijo za ribiške izpite tvorijo: predsednik Vlado Drvarič in člani: Andrej Vreča, Adolf Lamut in Jernej Perša; Komisije za varstvo voda:

 predsednik Franek Radolič in člani: Anton Vučko, Franc Belna, Božo Habjanič, Vinko Šarotar in Boris Voršič: Komisijo za delo z mladimi: predsednik Avgust Pelcl in člani: Ivan Raduha, Božo Habjanič, Vinko Šarotar in Roman Vrbnjak; Komisijo za odlikovanja: predsednik Adolf Lamut in člani: Andrej Ritlop, Peter Bratuša, Jernej Perša, Vinko Šarotar in Mirko Križan; Tekmovalno komisijo: predsednik Miro Matjašec ter člana: Avgust Prelog in Željko Mavrič. Disciplinsko razsodišče pa tvorijo: predsednik Darko Mes ter člani: Dobrivoje Miladinovič, Vlado Potočnik in Dimitrije Kojič.

Na skupščini smo sicer med drugim slišali, da je največja finančna obremenitev družine, koncesija za uporabo ribolovnih voda, saj letno morajo plačati 6.379,34 €. Konec leta 2010 je v RD Radgona bilo (v Temeljni enoti Apače 131, TE Gornja Radgona 112, TE Radenci 103, TE Tišina 114 in TE Videm 79) natanko 539 članov, ki jim je pri srcu predvsem varovanje narave, okolja in predvsem voda, ter ribji stalež. V RD Radgona so v letu 2010 lovili 9.623 dni, izlovili pa so 9.469 kg rib. Temu pa je potrebno dodati še ribolov v turističnih vodah in lov turističnih ribičev. Po temeljnih enotah so v ribolovne vode RD Radgona v letu 2010 skupno vložili kar 8.387 kg rib. Seveda so v RD Radgona zadovoljni tudi s športnimi rezultati svojih ribičev, še zlasti tekmovale ekipe, ki nastopa v 1. državni ligi. Seveda so zadovoljni tudi s podmladkom, saj imajo trenutno približno desetino otrok, torej okrog petdeset njih, kar pomeni, da ljubiteljski in športni ribolov na radgonskem območju ne bo zamrl. Nekoliko razočarani so bili z udeležbo na opravljanju ribiških izpitov, saj so jeseni na celodnevno strokovno predavanje in opravljanje izpitov, povabili 57 pripravnikov RD Radgona, prišlo pa jih je samo 16. Od slednjih je 14 uspešno opravilo izpite. Člani skupščine so izrazili zaskrbljenost,da se nekateri še vedno izmikajo opravljanju ribiškega izpita, čeprav je RD to kot kocesionar dolžna izvajati. Zato so se odločili, da takšnih članov, kateri se že več let izmikajo izpitom ne bodo več včlanjevali.

Med poročilom o varovanju voda so predvsem omenjali: onesnaževanje, ribojede ptice in podobne vplive. Glede na to da mesto Gornja Radgona še nima čistilne naprave vse odplake in fekalne vode tečejo v reko Muro,prav tako je nekaj tovarn katere govorijo,da to ni res, spuščajo brez ustreznega prečiščevanja, njihove odpadne vode v reko. Poleg Mure so v nevarnosti tudi: Ščavnica, Plitvički potok, Boračevski potok, Potok Hercegovščak, Poliški potok ipd. Podobno kot v drugih ribiških okoliših pomurskega ribiškega območja so tudi v radgonskem ribiškem okolišu od ribojedih ptic pozimi redno prisotni kormorani, siva in bela čaplja pa vse leto. Kormorani plenijo predvsem v Muri, gramoznicah, v Gradišču in v Hrastje Moti... Velik problem radgonskim ribičem povzroča tudi orešček, ki zarašča skoraj celotno površino Negovskega jezera in še nekaterih vod. Orešček ni problem samo pri izvajanju ribolova pač pa pri procesu odmiranja – gnitja pri katerem porabi v vodi predragocen kisik. Še večji problem pa je kopičenje mulja, ki nastaja v naši gramoznicah, saj so te vode nepretočne ob njih pa je zraslo veliko dreves iz kateri odpada v vodo veliko listja in se iz njega ustvarja mulj katerega bodo morali v bodoče začeti izkopavati, saj vsako gnitje rabi veliko kisika. Seveda bo za RD to veliki finančni strošek katerega sami ne bodo zmogli. Zaradi kopičenja mulja obstaja bojazen, da se bodo nekatere vode tako zamuljile da bodo postale močvirja in tako neuporabne za izvajanje ribolova. Kljub vsemu so ocenili, da lani poginov rib ali večjih onesnaženj voda.

Seveda tudi v lanskem letu ni manjkalo delovnih akciji in sploh prostovoljnega dela, saj so v celoti izpolnili plan dela, ki so si ga zadali. V ta namen so opravili na tisoče prostovoljnih ur po vseh temeljnih enotah.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Andrej Vreča ostaja predsednik RD Radgona