Rozalija Lutar iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni obeležila lep življenjski jubilej

Zalika LutarOb zadnjih izdihljajih letošnjega poletja je lep življenjski jubilej, 95. rojstni dan praznovala Rozalija, vsi jo poznajo kot Zaliko, Lutar iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni. Vse dobro, predvsem pa še veliko zdravja, so ji voščili mnogi svojci, prijatelji, znanci, sosedje..., obiskala pa jo je tudi delegacija rdečega križa. Ob tej priložnosti je pravo slovesnost pripravila Zalikina prijazna vnukinja Olga, pri kateri preživlja jesen življenja, ter njen mož Janko Fekonja in pravnukinja Simona. Zaliki so čestitali predstavniki rdečega križa, predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci –Zbigovci, Janko Auguštin, ki ji je v imenu RK izročil darilo, sekretarka Območnega združenja RK Gornja Radgona, Katja Makovec, ter poverjenika RK Tončka in Franc Breznik.

Pri 95 brez očal prebira Slovenske novice

Množice ljubiteljev vrhunskih vin, dobre kulinarike in zabave uživale na 8. Salonu Traminec v Radencih, kjer so ob odlični hrani in glasbi poskusili kar 107 vzorcev traminca

Salon Traminec 2017Minuli ponedeljek pozno popoldan in vse tja do polnoči, je v Zdravilišču Radenci že osmič potekal Salon Traminec, ki vsako leto ponudi najboljše tramince tako iz kleti slovenskih, kot tudi tujih vinarjev. Množice več kot 1000 obiskovalcev od blizu in daleč, predvsem prave ljubitelje vrhunske vinske kapljice, odlične kulinarike in zabave, so na novi lokaciji čakali izbrani traminci, vrhunska slovenska kulinarika, Mala šola vinskih okusov, glasbeni program pa je obogatila Neisha, dogodek pa je zaznamoval tudi nastop vitezinj in vitezov pesniškega turnirja.
Res je sicer organizatorjem in tudi ljubiteljem traminca tokrat ponagajalo vreme, saj se je dež vlil prav v času, ko bi se prireditev morala začeti. Zato so vse iz čudovitega naravnega okolja moral prenesti pod streho, tako da niti močen dež ni mogel do živega tokratnim gostom Salona traminec.

Salon Traminec letos prvič v Radencih

Gasilci z Janževega Vrha skuhali najboljši golaž!

Radgonska nočGotovo bi družabno življenje v Gornji Radgoni, brez sejemskih prireditev, bilo bistveno bolj revno in suhoparno. K sreči pa se na Pomurskem sejmišču odvijajo številne sejemske prireditve, v okviru katerih potekajo tudi mnogi spremljevalni dogodki. In tako je bilo tudi ob letošnjem, jubilejnem 55. mednarodnem kmetijsko – živilskem sejmu Agra med 26. in 31. avgustom. V šestih dneh se je namreč, v organizaciji Sejma Agra, zvrstilo veliko veselih in prijetnih dogodkov, tako da so na svoje prišli vsi obiskovalci, od najmlajših do nekoliko starejših in najstarejših. Skratka zadnji teden letošnjega avgusta je bil največji zabavni teden v Gornji Radgoni, v ospredju pa je bila „Radgonska noč", ki se je po nekaj letih spet vrnila v mesto ob Muri.

Letošnja Radgonska noč v znamenju skupine Magazin in Majolkine golažiade

Od Slovenskih Goric, do očaka Triglava!

TD Majolka na TriglavuTrditev, da dokler ne obiščeš najvišjega slovenskega vrha Triglav, nisi pravi Slovenec, je gnal nekaj članov Turističnega društva Majolka iz okolice Gornje Radgone, da so se iz Slovenskih Goric podali na dvodnevno potepanje na slovenskega očaka Triglav. Svojo pot so aktivisti omenjenega turističnega društva pričeli na Pokljuki, pa do Vodnikove koče in nato do Kredarice, kjer so prenočili.

Člani TD Majolka postali Slovenci, saj so obiskali Aljažev stolp

Med 32 ekipami iz Panonske nižine so se najbolje izkazali gasilci iz Doline

Ribja čorbaČeprav je Lendava svetovna prestolnica bograča, torej znamenite prekmurske in madžarske mesne jedi, to ne pomeni, da v najbolj vzhodnem slovenskem mestu nimajo radi tudi ribjih jedi. Nekoč Panonsko morje in današnja reka Mura nudi namreč kakovostno ribo, ki jo domačini pripravljajo na različne načine, posebnost pa je tudi ribja čorba. In tako je Madžarska samoupravna narodna skupnost občine Lendava minuli konec tedna organizirala tradicionalno zabavno-kulinarično prireditev, že 11. Mednarodno tekmovanje v kuhanju ribje čorbe. Na zelenici pred „Trgovino pri žagi" v Lendavi se je zbralo veliko obiskovalcev od blizu in daleč, ki so ob pokušnji ribje čorbe in ostalih dobrot spremljali nastope folklornih skupin in ljudskih pevcev, ki so peli in plesali plese iz Slovenije, Madžarske in Hrvaške. Najmlajši so se lahko zabavali na številnih točkah, tekmovanja v kuhanju te tradicionalne ribje jedi Panonske nižine se je udeležilo kar 32 ekip.

Po Lendavi je zadišalo po ribji čorbi

Godbeniki so Ludvika presenetili in zbudili ob pol noči!

Ludvik KrambergerO družini Kramberger, ki izvira iz Ženjaka pri Benediktu, je gotovo po vsej državi, pa tudi širše veliko znanega. Ne le zaradi očeta enajstih otrok Franca iz viničarske družine, ki je v tridesetih letih prejšnjega stoletja izdelal pravo letalo in se pognal v višave, in ki je bil za tiste čase pravi genij, saj je ob kolarstvu, katerega se je izučil, obvladal še več kot 20 rokodelskih poklicev in zato bil cenjen v okolici. Pa tudi ne le zaradi njegovega sina, dobrotnika iz Negove, Iveka, katerega so kot kandidata za predsednika države ustrelili v Jurovskem Dolu, temveč tudi zaradi devetega izmed 11 otrok, Ludvika, ki je najprej bil kovač, nato strojni tehnik, v zadnjega približno pol stoletja pa je, zlasti med starejšo in podeželsko populacijo, izjemno cenjen kot dopisnik in fotograf.

Starosta pisane besede in fotografije Ludvik Kramberger je obeležil častitljivih 80 let

V štirih dneh je 10 prijateljev prehodilo 172 kilometra iz dolenjske Šmarjete do prekmurske Cankove - pridružilo se jim je še šest kolesarjev

Od Dolenjske do PrekmurjaMinulo nedeljo, ko so na Cankovi potekale tradicionalne vaške igre desetih vasi iz občine Cankova in njihovih gostov, se je zaključil 4. prekmursko-dolenjski dobrodelni "pohod prijateljstva 2017". Po štirih dnevih hoje in prehojenih 172 kilometrov, od Šmarjete do Cankove, je 11 udeležencev s ponosom dejalo, da jim je uspel veliki met, kajti ni mačji kašelj po takšni vročini, kot je vladala od četrtka do nedelje (običajno jim je ob koncu posameznih etap malo ponagajal tudi dež), prehoditi takšno pot.

Pomurci so pešačili za

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Andrej Vreča ostaja predsednik RD Radgona

 

V petih temeljnih enotah radgonske ribiške družine so lani vložili kar 8.387 kilogramov rib

Skupščina RD RadgonaPotem ko so po vseh petih temeljnih enotah RD Radgona, opravili letne občne zbore, so na koncu imeli še volilno skupščino celotne družine. Poleg poslušanja poročil o delu in finančnih zadevah v lanskem letu in preteklem štiriletnem mandatnem obdobju, so opravili tudi nove volitve. In kot je bilo za pričakovati na čelu RD Radgona, ki deluje od leta 1959, še naprej ostaja dolgoletni predsednik, 61. letni Andrej Vreča iz Podgrada, ki je član RD Radgona od leta 1974. Ker ni bilo protikandidatov so ga soglasno potrdili delegati iz vseh petih temeljnih enot. Enako je soglasno bila potrjena tudi njegova celotna lista. Tako je podpredsednika in tajnik družine: Vlado Drvarič, blagajničarka: Marija Vreča, vodja čuvajske službe: Vasja Nekrep, disciplinski tožilec: Igor Kočar; Komisijo za ribiške izpite tvorijo: predsednik Vlado Drvarič in člani: Andrej Vreča, Adolf Lamut in Jernej Perša; Komisije za varstvo voda:

 predsednik Franek Radolič in člani: Anton Vučko, Franc Belna, Božo Habjanič, Vinko Šarotar in Boris Voršič: Komisijo za delo z mladimi: predsednik Avgust Pelcl in člani: Ivan Raduha, Božo Habjanič, Vinko Šarotar in Roman Vrbnjak; Komisijo za odlikovanja: predsednik Adolf Lamut in člani: Andrej Ritlop, Peter Bratuša, Jernej Perša, Vinko Šarotar in Mirko Križan; Tekmovalno komisijo: predsednik Miro Matjašec ter člana: Avgust Prelog in Željko Mavrič. Disciplinsko razsodišče pa tvorijo: predsednik Darko Mes ter člani: Dobrivoje Miladinovič, Vlado Potočnik in Dimitrije Kojič.

Na skupščini smo sicer med drugim slišali, da je največja finančna obremenitev družine, koncesija za uporabo ribolovnih voda, saj letno morajo plačati 6.379,34 €. Konec leta 2010 je v RD Radgona bilo (v Temeljni enoti Apače 131, TE Gornja Radgona 112, TE Radenci 103, TE Tišina 114 in TE Videm 79) natanko 539 članov, ki jim je pri srcu predvsem varovanje narave, okolja in predvsem voda, ter ribji stalež. V RD Radgona so v letu 2010 lovili 9.623 dni, izlovili pa so 9.469 kg rib. Temu pa je potrebno dodati še ribolov v turističnih vodah in lov turističnih ribičev. Po temeljnih enotah so v ribolovne vode RD Radgona v letu 2010 skupno vložili kar 8.387 kg rib. Seveda so v RD Radgona zadovoljni tudi s športnimi rezultati svojih ribičev, še zlasti tekmovale ekipe, ki nastopa v 1. državni ligi. Seveda so zadovoljni tudi s podmladkom, saj imajo trenutno približno desetino otrok, torej okrog petdeset njih, kar pomeni, da ljubiteljski in športni ribolov na radgonskem območju ne bo zamrl. Nekoliko razočarani so bili z udeležbo na opravljanju ribiških izpitov, saj so jeseni na celodnevno strokovno predavanje in opravljanje izpitov, povabili 57 pripravnikov RD Radgona, prišlo pa jih je samo 16. Od slednjih je 14 uspešno opravilo izpite. Člani skupščine so izrazili zaskrbljenost,da se nekateri še vedno izmikajo opravljanju ribiškega izpita, čeprav je RD to kot kocesionar dolžna izvajati. Zato so se odločili, da takšnih članov, kateri se že več let izmikajo izpitom ne bodo več včlanjevali.

Med poročilom o varovanju voda so predvsem omenjali: onesnaževanje, ribojede ptice in podobne vplive. Glede na to da mesto Gornja Radgona še nima čistilne naprave vse odplake in fekalne vode tečejo v reko Muro,prav tako je nekaj tovarn katere govorijo,da to ni res, spuščajo brez ustreznega prečiščevanja, njihove odpadne vode v reko. Poleg Mure so v nevarnosti tudi: Ščavnica, Plitvički potok, Boračevski potok, Potok Hercegovščak, Poliški potok ipd. Podobno kot v drugih ribiških okoliših pomurskega ribiškega območja so tudi v radgonskem ribiškem okolišu od ribojedih ptic pozimi redno prisotni kormorani, siva in bela čaplja pa vse leto. Kormorani plenijo predvsem v Muri, gramoznicah, v Gradišču in v Hrastje Moti... Velik problem radgonskim ribičem povzroča tudi orešček, ki zarašča skoraj celotno površino Negovskega jezera in še nekaterih vod. Orešček ni problem samo pri izvajanju ribolova pač pa pri procesu odmiranja – gnitja pri katerem porabi v vodi predragocen kisik. Še večji problem pa je kopičenje mulja, ki nastaja v naši gramoznicah, saj so te vode nepretočne ob njih pa je zraslo veliko dreves iz kateri odpada v vodo veliko listja in se iz njega ustvarja mulj katerega bodo morali v bodoče začeti izkopavati, saj vsako gnitje rabi veliko kisika. Seveda bo za RD to veliki finančni strošek katerega sami ne bodo zmogli. Zaradi kopičenja mulja obstaja bojazen, da se bodo nekatere vode tako zamuljile da bodo postale močvirja in tako neuporabne za izvajanje ribolova. Kljub vsemu so ocenili, da lani poginov rib ali večjih onesnaženj voda.

Seveda tudi v lanskem letu ni manjkalo delovnih akciji in sploh prostovoljnega dela, saj so v celoti izpolnili plan dela, ki so si ga zadali. V ta namen so opravili na tisoče prostovoljnih ur po vseh temeljnih enotah.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Andrej Vreča ostaja predsednik RD Radgona