Piščančji pred kunčjim in ribjim paprikašem!

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 9. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred devetimi leti odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je lani organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj.

V Polani je devetič zadišalo po štirih vrstah paprikaša

Gasilci pred Smrkci in Babuškami!

Bogračiada ČernelavciMinuli izjemno topli vikend, ko se je po Pomurju odvijalo veliko takšnih in drugačnih prireditev in dogodkov je še posebej veliko pozornost pritegnilo 7. tekmovanje v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bograča, ki ga je v središču Černelavcev pri Murski Soboti, pripravila Gostilna Spirić. Nastopilo je kar 20 ekip iz širšega pomurskega območja, ki so bograč kuhale v kotličku na odprtem ognju. Prireditev na „glavnem trgu", pred gostiščem „Spirić" v Černelavcih se je začela že ob 16. uri, ko je bilo izjemno vroče, a so se tekmovalci znašli vsak po svoje, predvsem s hladnimi napitki. Po kuhanju in ocenjevanju skuhanih bogračev se je ozračje nekoliko ohladilo, a so pozneje za veselo in vroče vzdušje poskrbeli muzikantje.

Na 7. tekmovanju v kuhanju bograča v Černelavcih tekmovalo 20 ekip

Kdo kuha najboljšo prežganko, kislo juho, vampe, gobovo smetanovo juho...

Vogričevci jediMed ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tiste izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše in prežganke kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. In okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo soboto v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan.

Žüpe pa vampi nejbojši v Vogričovcih

Dolgoletni raznašalec časopisov Alojz Pisnjak in njegov brat dvojček Jože, sta se srečala z Abrahamom

Dvojčka PisnjakV teh toplih pomladnih mesecih je bilo izjemno prijetno, veselo in razigrano v družinah Pisnjak v Satahovcih ter Borejcih v Prekmurju. Kako tudi ne, ko pa sta se dvojčka Alojz in Jože, minulo nedeljo, srečala z Abrahamom in takšen življenjski jubilej je pač potrebno še posebej obeležiti. Dolgoletni raznašalec časopisov, predvsem Novic in Dela, Alojz Pisnjak, doma iz Satahovcev, se rodil le 15 minut pred bratom Jožetom iz Borejcev, tako da se je slavje začelo pri „starejšem" Alojzu in nadaljevalo v Borejcih. Skromna in prijazna Abrahamovca sta rojena v družini še dveh bratov (Štefan in Stanko) ter sestre, ki je žal umrla že po porodu. Pred leti jim je umrla tudi mama, oče pa je še živ. Oba sta služila JLA v Banjaluki, pozneje pa sta si ustvarila družini, ki jima v pravem pomenu besede, največ pomenita, saj imata skupaj kar devet otrok.

Dvojčka, ki ohranjata družinske vrednote!

Štajersko-prekmursko-madžarska naveza najboljša na 21. „Bogračiadi 2017"

Bogračiada 2017Minulo soboto je v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, na Slovenski ulici, pred hotelom Diana, že enaindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju. Na eni največjih kulinaričnih in etnoloških prireditev v Pomurju, v organizaciji Hotela Diana je v lepem in vročem vremenu, nastopilo veliko tekmovalcev, ob tem je prišlo veliko obiskovalcev in „degustatorjev", tako iz Pomurja, kot iz drugih delov Slovenije. To je tudi dan, ko večina prekmurskih gospodinj ne kuha, ker cele družine raje gredo na bograč. Med štiridesetimi ekipami iz vse Slovenije, v katerih so bili mnogi znani in manj znani Slovenci in Slovenke, sta svoje kuharske sposobnosti znova pokazala tudi Radgončana Evgen Podlesek in Marjan Hamler, ki sta skuhala odličen bograč.

Med štiridesetimi ekipami iz cele Slovenije je, med znanimi in manj znanimi kuharji, v kuhanju znane prekmurske specialitete, slavilo TD Dobrovnik

Naslova v Vidanovce in Vogričevce!

Kosci VogričevciV okviru krajevnega praznika KS Cezanjevci iz okolice Ljutomera, so se na območju omenjene krajevne skupnosti odvijale številne prireditve in dogodki. Poleg sv. maše za krajane KS Cezanjevci, ki je bila v farni cerkvi v Cezanjevcih, predaje namenu novega asfaltiranega odseka ceste, osrednje prireditve s kulturnim programom, srečelovom in brezplačnim bogračem ter tekmovanja v kuhanju domačih jedi, v organizaciji Društva Kihača, je namreč v ospredju bilo tradicionalno, 31. tekmovanje koscev. V organizaciji PGD Vogričevci se je tradicionalno na Heričevem travniku v Vogričevcih pomerilo kar nekaj koscev in kosic, in sicer v košnji z ročno koso.

Tradicionalno, že 31. tekmovanje koscev in kosic v košnji z ročno koso, je pritegnilo veliko tekmovalcev in gledalcev

Zmaga za Gmajnice pred Celjani in Mariborčani!

Igre vodnikovV organizaciji Enote vodnikov službenih psov PU Murska Sobota, je na sedežu enote v Murskih Petrovcih tik ob avstrijski meji, potekalo 21. vseslovensko srečanje vodnikov službenih psov in konjev, katero so izkoristili tudi za tradicionalni turnir v malem nogometu. Nastopilo je vseh šest policijskih enot, ki so tako ali drugače povezani z živalmi, torej s službenimi psi in konji. Na srečanju in tekmovanju v Murskih Petrovcih so sicer, poleg nogometašev iz šestih ekip, številnih upokojenih vodnikov službenih psov, visokih policijskih predstavnikov, med drugimi gosti, bili tudi direktor PU Murska Sobota Damir Ivančič, inšpektor UUP GPU Boštjan Cugmas, podpredsednik Policijskega sindikata Slovenije Andrej Kocbek...

Vodniki službenih psov igrali nogomet in se družili

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Ambrozija spet ogroža!

 

Slovenski kmetje opozarjajo na problematiko širjenja ambrozije, ki nemoteno raste na neobdelanih površinah 

AmbrozijaKer letošnja vročina še dodatno pospešuje njeno rast, Kmetijsko – gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) opozarja, da se po Sloveniji močno širi ambrozija. Slednjo se na kmetijska zemljišča prenaša z nekmetijskih in neobdelanih zemljišč, kot so gradbišča, deponije in vsa mesta, kjer potekajo premiki zemlje, ter z območij ob avtocestah, železnicah in vodotokih. To povzroča škodo tudi kmetom, zato pozivajo imetnike teh zemljišč k zatiranju ambrozije. Pelinolistna ambrozija je namreč ena najbolj alergenih rastlin in hkrati trdovraten plevel na kmetijskih površinah, zato je nujno sistematično uničevanje, poudarjajo na KGZS. Neuničevanje ambrozije denimo v koruznih posevkih povzroča za polovico nižjo rast koruznih rastlin in za 50 odstotkov nižji pridelek, v vrtninah pa so pridelki vsaj za 30 odstotkov nižji.

Ambrozija je nevarna za občutljive ljudi in tiste, ki so alergični na cvetni prah

Ambrozija posredno vpliva tudi na zaraščenost posevkov in visoko vlago, kar pripelje do okužbe vrtnin s črno listno pegavostjo. Poseben problem predstavlja tudi v ekološkem kmetovanju, kjer kmetje z dovoljenimi sredstvi težko preprečujejo njeno širjenje. Cvetni prah ambrozije je lahko škodljiv tudi za osebe, ki delajo na njivah in vrtovih in so nanj alergične. Seme ambrozije se lahko pojavi tudi kot primes v semenu kmetijskih rastlin in pridelkih. Kot pojasnjujejo na KGZS, je rastline treba uničiti še pred cvetenjem. Na vrtovih se uničuje z ruvanjem, na neobdelanih površinah s košnjo, na obdelanih kmetijskih površinah pa z uporabo ustreznih herbicidov. KGZS zato poudarja, kako pomembno je, da na omenjenih površinah lastniki zemljišč poskrbijo za učinkovito zatiranje ambrozije s pravočasno košnjo. V skladu z zakonodajo morajo namreč imetniki teh zemljišč, ki so večinoma v lasti države in v upravljanju Družbe za avtoceste v RS, Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS ter drugih, zagotoviti uničevanje rastlin ambrozije. KGZS sicer v okviru kmetijsko gozdarskih zavodov izvaja številne aktivnosti v smislu osveščanja, informiranja in tehnološkega svetovanja v povezavi z zatiranjem ambrozije na kmetijskih površinah, vendar se kljub temu vedno znova pojavlja in to v čedalje večjem obsegu.

AmbrozijaŽal se mnogi lastniki zemljišč ne zavedajo, kako nevarna je ambrozija za ljudi zlasti tiste, ki so alergični na cvetni prah in sploh astmatike. Torej ambrozijo ne gre podcenjevati, kajti gre za rastlino, ki je po domnevah alergologov bila pred desetletjem pri nas povezana z desetino vseh alergij, zdaj pa je delež že trikrat večji. Zaradi njenega nenadzorovanega širjenja – predvsem na nekmetijskih zemljiščih – je julija lani ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdalo odredbo o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia, ki jo morajo upoštevati vsi lastniki zemljišč. Koderkoli se ambrozija pojavi, jo moramo uničiti pred cvetenjem oziroma semenitvijo. Za vrtove je primerno puljenje rastlin skupaj s koreninami, najbolje, ko so visoke decimeter do dva. Priporočena je uporaba rokavic in med cvetenjem zaščitne maske. Zapuščena, neobdelana, gola zemljišča je treba čim prej zasejati s travo, kar zmanjšuje možnost za naselitev te invazivne rastline. Vse neobdelane površine, kjer že raste, pa je treba pogosto kositi – najpomembnejše je, da jo pokosimo pred cvetenjem, s čimer onemogočimo semenitev. V kmetijstvu glede na vrsto pridelave obvladujejo ambrozijo z mulčenjem na višino 2 cm tik pred cvetenjem, ki ga dopolnjujejo z ožiganjem s plamenom ali herbicidi. Enake obveznosti kot za pelinolistno ambrozijo nalaga zakonska odredba lastnikom vseh zemljišč tudi za druge vrste ambrozij, četudi pri nas doslej še niso razširjene: za trikrpo (Ambrosia trifida), obmorsko (Ambrosia maritima) in trajno ambrozijo (Ambrosia coronopifolia).

V Sloveniji podobno kot drugod po Evropi največ težav povzroča pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia L.), ki so jo v 18. stoletju na staro celino prenesli iz Severne Amerike. Zraste od 30 cm do dveh metrov visoko. Steblo je pokončno, razvejeno ter poraslo z gostimi dlačicami. Pred cvetenjem jo spoznamo predvsem po listih, ki so podobni kot pri navadnem pelinu, pozneje pa tudi po dolgih socvetjih na vrhu stebla in stranskih poganjkov. Cveti svetlo rumeno, od konca julija do konca septembra, veter pa lahko zanese cvetni prah do 200 kilometrov daleč. Na eni rastlini lahko dozori več kot 60.000 semen, ki so kaljiva tudi dve desetletji. Ker je ambrozija predvsem plevel zapuščenih, neobdelanih površin, je največ najdemo ob cestah, železniških progah, na bregovih rek in potokov, zapuščenih njivah in travnikih. V Sloveniji se v zadnjem času pojavlja tudi kot plevel v okopavinah (krompir, koruza in zlasti buče). Strokovnjaki opozarjajo, da je za njeno širjenje poleg nenadzorovane zapleveljenosti kriva tudi trgovina s semeni in zrnjem za krmo, predvsem semeni za ptice...

Ambrozija (pelinolistna žvrklja) je ena najbolj alergogenih rastlin

Kje raste?

Je predvsem plevel zapuščenih, neobdelanih površin, zato je največ najdemo na zapuščenih kmetijskih površinah in gradbiščih, ob cestah, železniških progah, ob bregovih rek. V Sloveniji se v zadnjih letih pojavlja tudi kot plevel v koruzi, sladkorni pesi, krompirju in drugih okopavinah. Je enoletnica visoka običajno okrog 70cm - lahko zraste tudi do 1,5m, cveti v avgustu in septembru. Ena rastlina lahko proizvede 60.000 semen in nekaj milijonov pelodnih zrn. Seme ambrozije ostane kaljivo v zemlji tudi več kot 30 let.

Kaj povzroča?

Bolezni povzročene z ambrozijo so alergijski rinitis in konjunktivitis ter bronhialna alergijska astma. Težave pri ljudeh, ki so alergični povzroča od konca julija do konca septembra.

Bolezenski znaki so: srbenje nosu, kihanje, voden izcedek; srbenje oči, solzenje, otečene oči, ščemenje v očeh; kašelj, oteženo dihanje; lahko tudi splošno slabo počutje.

Kako zmanjšamo stik z alergeni?

Za zmanjšanje stika z alergeni v času največje koncentracije pelodnih zrn v zraku se priporoča: čim manj gibanja na prostem; zapiranje oken in vrat stanovanja; izogibanje travnikov s sveže pokošeno travo; prhanje, umivanje las in oblačenje svežih oblačil po bivanju zunaj; sušenje oblačil in obutve znotraj stanovanja (ne na prostem); preživljanje dopusta v krajih kjer ni ambrozije; gibanje na prostem takoj po dežju.

Kako preprečimo širjenje ambrozije?

Širjenje ambrozije preprečujemo s: puljenjem mladih rastlin s korenino (od aprila do junija); natančno, nizko košnjo v 3. dekadi junija, 3. dekadi julija, 2. dekadi avgusta in 1. dekadi septembra (tudi z zelo natančnim košenjem ni možno v celoti preprečiti cvetenja, ker stranski poganjki rastejo zelo nizko); rednim okopavanjem posevkov na manjših površinah; rednim mehanskim odstranjevanjem (ali z herbicidi) na velikih kmetijskih površinah; zatravljenjem in nizko košnjo neobdelanih površin.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Ambrozija spet ogroža!