Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Ambrozija spet ogroža!

 

Slovenski kmetje opozarjajo na problematiko širjenja ambrozije, ki nemoteno raste na neobdelanih površinah 

AmbrozijaKer letošnja vročina še dodatno pospešuje njeno rast, Kmetijsko – gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) opozarja, da se po Sloveniji močno širi ambrozija. Slednjo se na kmetijska zemljišča prenaša z nekmetijskih in neobdelanih zemljišč, kot so gradbišča, deponije in vsa mesta, kjer potekajo premiki zemlje, ter z območij ob avtocestah, železnicah in vodotokih. To povzroča škodo tudi kmetom, zato pozivajo imetnike teh zemljišč k zatiranju ambrozije. Pelinolistna ambrozija je namreč ena najbolj alergenih rastlin in hkrati trdovraten plevel na kmetijskih površinah, zato je nujno sistematično uničevanje, poudarjajo na KGZS. Neuničevanje ambrozije denimo v koruznih posevkih povzroča za polovico nižjo rast koruznih rastlin in za 50 odstotkov nižji pridelek, v vrtninah pa so pridelki vsaj za 30 odstotkov nižji.

Ambrozija je nevarna za občutljive ljudi in tiste, ki so alergični na cvetni prah

Ambrozija posredno vpliva tudi na zaraščenost posevkov in visoko vlago, kar pripelje do okužbe vrtnin s črno listno pegavostjo. Poseben problem predstavlja tudi v ekološkem kmetovanju, kjer kmetje z dovoljenimi sredstvi težko preprečujejo njeno širjenje. Cvetni prah ambrozije je lahko škodljiv tudi za osebe, ki delajo na njivah in vrtovih in so nanj alergične. Seme ambrozije se lahko pojavi tudi kot primes v semenu kmetijskih rastlin in pridelkih. Kot pojasnjujejo na KGZS, je rastline treba uničiti še pred cvetenjem. Na vrtovih se uničuje z ruvanjem, na neobdelanih površinah s košnjo, na obdelanih kmetijskih površinah pa z uporabo ustreznih herbicidov. KGZS zato poudarja, kako pomembno je, da na omenjenih površinah lastniki zemljišč poskrbijo za učinkovito zatiranje ambrozije s pravočasno košnjo. V skladu z zakonodajo morajo namreč imetniki teh zemljišč, ki so večinoma v lasti države in v upravljanju Družbe za avtoceste v RS, Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS ter drugih, zagotoviti uničevanje rastlin ambrozije. KGZS sicer v okviru kmetijsko gozdarskih zavodov izvaja številne aktivnosti v smislu osveščanja, informiranja in tehnološkega svetovanja v povezavi z zatiranjem ambrozije na kmetijskih površinah, vendar se kljub temu vedno znova pojavlja in to v čedalje večjem obsegu.

AmbrozijaŽal se mnogi lastniki zemljišč ne zavedajo, kako nevarna je ambrozija za ljudi zlasti tiste, ki so alergični na cvetni prah in sploh astmatike. Torej ambrozijo ne gre podcenjevati, kajti gre za rastlino, ki je po domnevah alergologov bila pred desetletjem pri nas povezana z desetino vseh alergij, zdaj pa je delež že trikrat večji. Zaradi njenega nenadzorovanega širjenja – predvsem na nekmetijskih zemljiščih – je julija lani ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdalo odredbo o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia, ki jo morajo upoštevati vsi lastniki zemljišč. Koderkoli se ambrozija pojavi, jo moramo uničiti pred cvetenjem oziroma semenitvijo. Za vrtove je primerno puljenje rastlin skupaj s koreninami, najbolje, ko so visoke decimeter do dva. Priporočena je uporaba rokavic in med cvetenjem zaščitne maske. Zapuščena, neobdelana, gola zemljišča je treba čim prej zasejati s travo, kar zmanjšuje možnost za naselitev te invazivne rastline. Vse neobdelane površine, kjer že raste, pa je treba pogosto kositi – najpomembnejše je, da jo pokosimo pred cvetenjem, s čimer onemogočimo semenitev. V kmetijstvu glede na vrsto pridelave obvladujejo ambrozijo z mulčenjem na višino 2 cm tik pred cvetenjem, ki ga dopolnjujejo z ožiganjem s plamenom ali herbicidi. Enake obveznosti kot za pelinolistno ambrozijo nalaga zakonska odredba lastnikom vseh zemljišč tudi za druge vrste ambrozij, četudi pri nas doslej še niso razširjene: za trikrpo (Ambrosia trifida), obmorsko (Ambrosia maritima) in trajno ambrozijo (Ambrosia coronopifolia).

V Sloveniji podobno kot drugod po Evropi največ težav povzroča pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia L.), ki so jo v 18. stoletju na staro celino prenesli iz Severne Amerike. Zraste od 30 cm do dveh metrov visoko. Steblo je pokončno, razvejeno ter poraslo z gostimi dlačicami. Pred cvetenjem jo spoznamo predvsem po listih, ki so podobni kot pri navadnem pelinu, pozneje pa tudi po dolgih socvetjih na vrhu stebla in stranskih poganjkov. Cveti svetlo rumeno, od konca julija do konca septembra, veter pa lahko zanese cvetni prah do 200 kilometrov daleč. Na eni rastlini lahko dozori več kot 60.000 semen, ki so kaljiva tudi dve desetletji. Ker je ambrozija predvsem plevel zapuščenih, neobdelanih površin, je največ najdemo ob cestah, železniških progah, na bregovih rek in potokov, zapuščenih njivah in travnikih. V Sloveniji se v zadnjem času pojavlja tudi kot plevel v okopavinah (krompir, koruza in zlasti buče). Strokovnjaki opozarjajo, da je za njeno širjenje poleg nenadzorovane zapleveljenosti kriva tudi trgovina s semeni in zrnjem za krmo, predvsem semeni za ptice...

Ambrozija (pelinolistna žvrklja) je ena najbolj alergogenih rastlin

Kje raste?

Je predvsem plevel zapuščenih, neobdelanih površin, zato je največ najdemo na zapuščenih kmetijskih površinah in gradbiščih, ob cestah, železniških progah, ob bregovih rek. V Sloveniji se v zadnjih letih pojavlja tudi kot plevel v koruzi, sladkorni pesi, krompirju in drugih okopavinah. Je enoletnica visoka običajno okrog 70cm - lahko zraste tudi do 1,5m, cveti v avgustu in septembru. Ena rastlina lahko proizvede 60.000 semen in nekaj milijonov pelodnih zrn. Seme ambrozije ostane kaljivo v zemlji tudi več kot 30 let.

Kaj povzroča?

Bolezni povzročene z ambrozijo so alergijski rinitis in konjunktivitis ter bronhialna alergijska astma. Težave pri ljudeh, ki so alergični povzroča od konca julija do konca septembra.

Bolezenski znaki so: srbenje nosu, kihanje, voden izcedek; srbenje oči, solzenje, otečene oči, ščemenje v očeh; kašelj, oteženo dihanje; lahko tudi splošno slabo počutje.

Kako zmanjšamo stik z alergeni?

Za zmanjšanje stika z alergeni v času največje koncentracije pelodnih zrn v zraku se priporoča: čim manj gibanja na prostem; zapiranje oken in vrat stanovanja; izogibanje travnikov s sveže pokošeno travo; prhanje, umivanje las in oblačenje svežih oblačil po bivanju zunaj; sušenje oblačil in obutve znotraj stanovanja (ne na prostem); preživljanje dopusta v krajih kjer ni ambrozije; gibanje na prostem takoj po dežju.

Kako preprečimo širjenje ambrozije?

Širjenje ambrozije preprečujemo s: puljenjem mladih rastlin s korenino (od aprila do junija); natančno, nizko košnjo v 3. dekadi junija, 3. dekadi julija, 2. dekadi avgusta in 1. dekadi septembra (tudi z zelo natančnim košenjem ni možno v celoti preprečiti cvetenja, ker stranski poganjki rastejo zelo nizko); rednim okopavanjem posevkov na manjših površinah; rednim mehanskim odstranjevanjem (ali z herbicidi) na velikih kmetijskih površinah; zatravljenjem in nizko košnjo neobdelanih površin.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Ambrozija spet ogroža!