Slovenci in Avstrijci med Weitersfeldu in Sladkim Vrhom složno skočili v Muro

Mura Veliki skokLetošnjemu Velikemu skoku/Big Jump so se blizu broda na Muri med Trnovim ob Muri (Weitersfeldu) in Sladkim Vrhom pridružili tako Avstrijci kot Slovenci. Tako so se natanko ob 15.00  pridružili tisočim Evropejcem, ki so skočili v vse večje reke in jezera, da bi tako opozorili na njihovo veliko bogastvo. Veliki skok je tokrat že drugič potekal na tem mestu in je signal Evropi, ki nas opominja na potrebo po zaščiti naših voda, hkrati pa opozarja na čiste reke. Obenem pa je bil še en poziv, da mora Mura na tem delu in v celotni Sloveniji teče brez ovir. Koordinator kampanje Rešimo Muro Stojan Habjanič je ob tem povedal: "Tudi danes je tukaj očitno, da reke ne damo. Reka je del življenja, ljudje so se preselili k reki, jo znova vzljubili, tako kot je bilo to nekoč blizu njihovih življenj in tako življenje si predstavljamo tudi v prihodnje tako ob mejni reki kot vzdolž celotne reke v Sloveniji."

Z Velikim skokom so opozorili na pomen reke Mure

Najmlajši Luka z osmimi, najstarejših Ivan s 73 leti!

Harmonikarji KonjiščeKljub veliki vročini, ki je pritiskala je minuli konec tedna znova bilo veselo in razigrano v idiličnem turistično rekreacijskem centru (TRC) Zgornje Konjišče. V organizaciji Turističnega društva Čemaž – Apaške doline je namreč v sencah potekal 11. „Veseli popoldan s harmonikarji", ko so številni, predvsem mladi ljubiteljski harmonikarji raztegnili meh. Tokrat je v Zgornje Konjišče prišlo 11 mladih glasbenikov iz širšega območja skrajnjega severovzhoda Slovenije, iz Štajerske in Pomurja. Med udeleženci kaže omeniti predvsem najmlajšega udeleženca Luko Kaučiča iz bližnjega Podgorja in 73-letnega Ivana Pompergerja iz Sladkega Vrha, njuna razlika v letih pa je znašala kar 65 let. V okviru prireditve, na kateri se je zbralo tudi veliko število obiskovalcev in gostov od blizu in daleč, tudi z druge strani reke Mure, iz sosednje Avstrije, so se mnogi razveselili z bogatimi dobitki na srečelovu, ki so ga med drugim pripravili.

Harmonikarji so enajstič raztegnili meh v Zgornjem Konjišču

MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

Tudi sveta maša za stanovalce domov za starejše iz občine Sv. Jurij ob Ščavnici

StarejšiNa Stari Gori je potekalo zanimivo in prisrčno srečanje občanov občine Sv. Jurij ob Ščavnici, ki bivajo v Domu starejših v Gornji Radgoni in Domu Lukavci in ga je ob pomoči Občinske organizacije RK in Društva podeželskih žena občine Sv. Jurij ob Ščavnici, pripravila domača občina. Drugo srečanje se je pričelo z obiskom sv. maše v cerkvi Sv. Duha na Stari Gori, ki jo je daroval duhovni pomočnik župnije Sv. Jurij ob Ščavnici, Mirko Rakovec. Pred pričetkom maše je stanovalce in njihove spremljevalce pozdravil župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Miroslav Petrovič, ki je povedal, kako je namen srečanja, da jih vsako leto vsaj enkrat povabijo v občino, od koder jih je pot zanesla v domove za starejše.

Župan sprejel občane, ki živijo v domovih

Gasilci pred gostinci in upokojenci!

Kisla juha RadenciPodobo kot že v več kot dveh desetletjih, so tudi letos, v okviru praznovanja 24. radenskega občinskega praznika, pripravili številne takšne in drugačne dogodke in prireditve. Seveda ni šlo niti brez kuharskega tekmovanja, saj so pripravili tudi 21. tradicionalno tekmovanje v kuhanju kisle štajerske juhe (žüpe) v kotličku na prostem. Letošnje tekmovanje, ki ga je organiziralo TD Radenci, pod vodstvom predsednice Karmen Kavčič Žibret, je bilo na lepi lokaciji pod še nekaj preživelih stoletnih dreves radenskega parka. V okviru prireditve se je sicer odvijalo marsikaj zanimivega, zlasti za otroke, kjer je potekal tridnevni festival „Mačje mesto", tako da je na stotine obiskovalcev prišlo na svoje. Na samem tekmovanju, ki ga je v svojem duhovitem slogu povezoval domači humorist Emil Šmid, je nastopilo 12 ekip, katere so sestavljali glavni kuhar (ica) in pomočnik ter še kdo (predstavniki turizma, društev in sploh javnega življenja občine in regije ter tudi znani gostje). Bilo je resda zelo vroče, a težav vseeno ni bilo, saj so suha drva s kurišč ogrevala (in kadila) še bolj kot sonce, ki se je težko prebijalo skozi krošnje dreves.

Kislo štajersko župo so kuhali pod stoletnimi drevesi radenskega parka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

In memoriam Ivan Kovač

 

Umrl je ugleden Radgončan Ivan Kovač 

(Nedelica,10.7.1932 – Gornja Radgona,1.8.2012)

Ivan KovačLe nekaj tednov potem ko je obeležil 80. rojstni dan, je v Domu starejših občanov (DSO) v Gornji Radgoni, umrl eden najbolj znanih in uglednih Radgončanov Ivan Kovač. Kljub hudi bolezni je v minulih nekaj tednih sprejel nešteto svojcev, prijateljev, znancev, sosedov, nekdanjih sodelavcev, ki so mu želeli čestitati ob lepem življenjskem jubileju. V DSO je sprejel tudi delegacije različnih društev in organizacij (vinogradniki, lovci, vinski vitezi, koronarci...), v katerih je aktivno deloval, nato pa je, kot da bi namerno načrtoval, v sredo, 1. avgusta dopoldan mirno in tiho za vedno zaspal.

Čeprav je to znano že dolgo časa, je mnogim šele ob njegovem nedavnem, 80 – letnem življenjskem jubileju, postalo povsem jasno, da Ivan Kovač, nekdanji družbeno politični veljak in gospodarstvenik, pred upokojitvijo dolgoletni direktor Pomurskega sejma, sodi med tiste ljudi, ki so ogromno naredili za Gornjo Radgono in širšo okolico. Bil je pravzaprav eden tistih ljudi, ki so zaznamovali razvoj in napredek Gornje Radgone, skozi večji del druge polovice prejšnjega stoletja. In ker je bil aktiven in dejaven na različnih področjih, niti ne preseneča, da mu je v minulih tednih, ko je jesen življenja, skupaj s svojo življenjsko sopotnico Anico, preživljal v DSO Gornja Radgona, toliko ljudi voščilo ob praznovanju 80. rojstnega dneva. Poleg več desetin svojcev, prijateljev, znancev, sostanovalcev v domu, so Ivanu nazdravili in mu zaželeli še mnoga zdrava leta, predstavniki številnih društev in združenj, v katerih je Ivan bil dolga leta prizadeven in aktiven član. Med drugimi predstavniki Slovenskega reda vinskih vitezov, Koronarnega društva Radenci, pa lovci, vinogradniki ipd.

Vsi obiski, čestitke in obdarovanja s strani delegacij društev in organizacij so bili izjemno prisrčni ter prijetni, in čeprav je vse skupaj Ivana, ki je imel kar nekaj težav z zdravjem, močno utrudilo, je vseskozi bil vesel in razpoložen. Posebej slovesno je bilo na proslavi, katere se je udeležilo kakšnih 50 najbližjih prijateljev, ko so za dobro počutje vseh in vse drugo kar sodi zraven, poskrbeli zaposleni v DSO. Prišli so dejanski prijatelji, med katerimi tudi govorci, ki niso skoparili s superlativi, ko so govorili o slavljencu, njegovem življenju in delu, ko smo pri nekaterih lahko zasledili tudi solzne obraze. Toda ne samo solze tudi vrhunska kapljica je tekla v potokih. In med izvrstno kapljico je izstopal arhivski renski rizling, ki so ga v Halozah natrgali davnega leta 1926, napolnili pa v Kmetijskem kombinatu Ptuj, leta 1927. Pred tridesetimi leti, ko je praznoval Abrahama, ga je Ivan dobil iz rok prijateljev, ga pravilno skladiščil in prihranil za 80. rojstni dan. Zraven je bilo še nekaj izvrstnih, a nekoliko „mlajših“ arhivskih vin, ter seveda mladih vin in penin iz lastnega Kovačevega vinograda v Črešnjevcih ter iz drugih vinskih kleti iz širšega območja. V tem času so o Ivanu Kovaču glasno spregovorili predvsem: Tone Rous, Jani Gönc, Janez Erjavec, Milan Nekrep..., posebej prisrčen pa je bil nagovor še ene Prekmurke, ki je zaznamovala minula desetletja v Gornji Radgoni in okolici, častna občanka občine Gornja Radgona, od Ivana poldrugo leto starejša sošolka in prijateljica Cilka Dimec Žerdin.

Predvsem je spregovorila o poznanstvu z Ivanom že iz mlajših let, saj izhajata iz praktično sosednjih vasi med Turniščem in Črenšovci. Dejala je, da se je v zadnjih letih kar nekaj reči spremenilo, in med drugim sta oba pristala na invalidskih vozičkih. „Pa vendar še ne brez smisla za življenje. Imeti ga moramo do našega zadnjega diha. Tako pravi velik psiholog 20. stoletja dr. Frankl, kot tudi naš rojak dr. Anton Trstenjak. A veš, kaj se mi dogaja v času, ko ne morem nikamor sama, kot bi rada. Veliko ur se vračam v preteklost, v čase našega otroštva, naše mladosti. Obdobje najine generacije je čas 2. svetovne vojne in čas po njej.

Rodil si se v majhni prekmurski vasici Nedelici 10. junija 1932. leta. Kot najmlajši tretji otrok Kovačeve družine si dočakal dan, da si lahko izpolnil svoje sanje - iti v šolo in nekaj postati, si zaslužiti boljši kos kruha, kot so ga imeli tvoji starši. Takrat za mlade ni bilo dovolj kruha na zemlji. Ostalo nam je še sezonsko delo. In tako smo se po vojni srečali v klopeh nižje gimnazije v Lendavi pretežno otroci prekmurskih malih kmetov. Stanovali smo v dijaškem domu, kjer smo sami opravljali vsa dela. Čistili sobe, kurili peči na drva, urejali okolico. V sobah je bilo po 12 dijakov ali morda še več. Naše kopalnice so imele betonske kadi, brez tušev in ploščic na tleh. Pa nas to ni nič motilo. Želeli smo študirati in izsanjati svoje sanje o boljšem in lepšem svetu. Prav iz tega internata izhaja tudi tvoja prva funkcija Vodil si komisijo za pregled čistoče v našem domu“, se je spominjala Cilka.

Dodala je, kako so boljše živeli njuni prijatelji iz Lendave in okolice, ki so lahko stanovali doma. „Naša generacija je veliko dosegla v življenju. Morda zato, ker smo izšli iz skromnih razmer in smo bili tako tudi v času službe skromni in delavni. Pa tudi šolanih kadrov takoj po vojni ni bilo dosti. S tajkuni se takrat nismo ukvarjali. Smo pa na udarniškem delu gradili porušeno domovino, bili smo na akciji: Šamac-Sarajevo, gradili smo Novo Gorico, hodili na cesto bratstva in edinosti... Čez leta sva se oba srečala v Gornji Radgoni. Tej občini, tem ljudem sva dala vse sposobnosti aktivnega dela. Vendar tokrat govorim o tebi dragi Ivan. Delo na Kmetijskem kombinatu, predsednik občine, ki je ogromno gradil, takrat skupaj s prijateljem Tonetom Rousom. "Nekdo bo že plačal", si rad dejal in trmasto vztrajal, čeprav so se ti včasih zapirala ljubljanska vrata. Pa si čakal in dosegel, kar si želel. Tvoj velik dosežek - Pomurski sejem, ki ima danes mednarodne razsežnosti. Postavljati temelje pa ni bilo lahko. In Radenska komunala in tvoj konjiček - vinarstvo. Postal si vitez v krogu dragih prijateljev, ki so tudi danes s teboj. Vsi, ki smo tukaj poznamo tvoje veliko delo, zato ga ni treba podrobno naštevati. Ti pa iz vsega srca čestitam za vse, kar si v življenju naredil za slovenske ljudi.

Tvojo osebnost pa še enkrat označim z besedami našega prekmurskega pisatelja Miška Kranjca: "Opeval sem take in tiste ljudi, ki sem jih našel na tej zemlji, opeval sem svojo ljubezen do njih, svojo ljubezen do prihajajočega sveta. Našel in poznal sem človeka, sanjajočega vrag vedi o čem, pač o tej sreči, ker mu špekulacija takrat niti na misel ni prišla. To je tisti človek., ki sem ga nekoč iskal po vsem Prekmurju, a ga nisem našel. Zdaj je tu. Bori se, dela, gnete ljudi, jih dviga in se dviga še sam iz dneva v dan, človek, ki se zna smejati, ki je poln vedrine in vere vase in v človeštvo. Ta tu pred menoj ustvarja, prinaša srečo in blagoslov življenja, borben je, nekoliko trd včasih, a vendar tako svetal, tako velik, blizu mojemu srcu. Morda mi bo dana milost, da ga bom znal oživiti. Saj ga vendar imam rad, zares rad, verujem vanj s polnim srcem". Ivan, tudi mi smo verovali vate. Ne vem, če je kdo od prisotnih obdan s tako množico prijateljev, kot si ti. Našel si jih s svojo dobroto, iskrenostjo in širino, kot je širok tvoj smeh, kot je močna tvoja beseda. Ivan, radi te imamo. Ob tvojem visokem jubileju ti srčno želimo še kakšno leto umirjenega življenja ob ljubezni in negi žene Anice, ob skrbi in brezmejni vdanosti hčerke Radke in vnukinje Eve in seveda dobro počutje v našem lepem domu, ki nas vse slej ali prej čaka“, je dejala Cilka Dimec Žerdin, ki je pred zdravico, v imenu vseh prisotnih izrazila željo, da bi Ivan Kovač „kmalu našel mesto med častnimi občani naše občine. Zaslužiš si to, med prvimi...“.

Žal pa Ivan tega ni dočakal in je hitro po slavju za vedno zaprl svoje utrujene oči.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno In memoriam Ivan Kovač