Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Madžari ne priznajo krivde!

 

Začelo se je sojenje trem Madžarkam in Madžaru, ki so kradli po trgovinah

Sojenje MadžaromMurska Sobota – Čeprav potekajo sodne počitnice, je včeraj na Okrožnem sodišču v Murski Soboti, pred sodnico Natalijo Pavlič Goldinskij, potekal predobravnalni narok, na katerem je vodja okrajnega tožilstva v Murski Soboti, višji državni tožilec Žarko Bejek, z madžarskimi državljani, 37 – letnim Tiborjem Oliverjem Csonka (odvetnik: Rado Sukič), 50 – letno Gyöngyi Csonka (Jože Korpič), 30 – letno Zsuzsanne Kovalik (Jože Šafarič) in 31 – letno Renati Ferenczik (Irma Czaszar), skušal doseči „poravnavo“ in jim je ponudil po devet mesecev zapora, če priznajo, da so 26. junija letos iz štirih murskosoboških trgovinah (Yellow, C&A moda, Baby center in New Yorker) ukradli za skoraj pet tisoč evrov čevljev in oblek.

Ukradeno blago so ženske iz prodajaln nosile v torbicah in vrečkah, obloženimi z aluminijasto folijo, ki je preprečila aktiviranje alarmne naprave pri izhodnih vratih, med trgovinami pa jih je prevažal in v vozilu čakal, obtoženi Tibor Oliveer Csonka. Toda, ker obtoženci krivde niso priznali, se bo glavna obravnava začela 7. septembra, ko bodo zaslišali številne priče in izvedli nekatere druge dokaze, ki obtoženim gotovo ne bodo v prid, saj naj bi predvsem ženske bile večkrat obsojene tudi v svoji državi. Tožilec Bejek pa bo na glavni obravnavi, kot je včeraj napovedal, za vsakega obtoženca zahteval štirinajst mesecev zapora.

Samo v eni trgovini so ukradli kar 42 parov čevljev vrednih 2.500,00 evrov

Obtoženi so zato vrnjeni v pripor, ženske v celjski, moški pa v murskosoboški zapor, novela našega ZKP pa jim po predobravnalnem naroku predpisuje vmesno fazo v kazenskem postopku, ki se izvede pred razpisom glavne obravnave. Glavni namen naroka je ugotoviti, ali obtoženec priznava krivdo ali ne. Od tega je potem odvisen nadaljnji postopek. To je privilegij za obtoženca, ki si tako lahko omili sankcijo, hkrati pa ni treba v celoti izpeljati kazenskega postopka. Če obtoženi krivdo prizna, sodišče izvede le narok za izrek kazenske sankcije, če vztraja pri nedolžnosti, se začne kazenski postopek z glavno obravnavo, v kateri se razčistijo vsa nerešena vprašanja. Mnoge je presenetilo, da Madžari niso priznali krivde, saj je jasno, da ima tožilstvo veliko dokazov, predvsem priče, zaseženo robo, torbe in vreče za tatvine ipd. Morebiti pa bodo obtoženi vse skupaj priznali pozneje, v breme pa jim bodo tudi napovedane premoženjske odškodnine, saj so oškodovane trgovine priglasile odškodnino za skoraj 4.000,00 evrov, torej za ves znesek ukradenega blaga, razen tistega kar jim je bilo vrnjeno...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Madžari ne priznajo krivde!