Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Druženje in ohranjanje tradicije

 

Pripravili so 11. sodobne rimske igre

Rimske igreKrajevna skupnost Stara Cesta, katero poleg istoimenskega kraja, sestavljata še vasici Mekotnjak in Desnjak, šteje le nekaj več kot 600 duš. A čeprav majhni, so krajani v delu ljutomerske občine, v smeri proti Ormožu, po duši zelo veliki. In če si česar zaželijo to tudi realizirajo, saj so enotni in vse počnejo s skupnimi močmi, ter preko aktivnih društev. Med slednje gotovo sodi tudi Turistično društvo Stara Cesta v katerega je včlanjen praktično vsak četrti prebivalec treh omenjenih vasi, tako da štejejo nad 140 članic in članov. In poleg gasilskega in še nekaterih društev, je prav TD Stara Cesta tisto, ki skrbi za večino družabnih in podobnih dogajanj na območju vseh treh vasi. V društvu, ki je zaživelo z začetkom tega stoletja (april 2001), je v dveh mandatih predsednica bila Marija Gaube, ki je s sodelavci orala ledino na mnogih področjih delovanja. Sedaj je četrto leto predsednik TD Stara Cesta Silvo Potočnik, ki nadaljuje delo svoje predhodnice.

Kljub svoji mladosti je društvo že postorilo veliko za vse tri vasi, poleg prireditev in drugih družabnih dogodkov, ki so namenjena druženju ter ohranjanju tradicije, pa so v TD Stara Cesta še posebej zadovoljni z ureditvijo učne poti Gomile v leskovi Libanji, ki leži jugozahodno od strnjenega naselja Mekotnjak in zahodno od železniške postaje Mekotnjak. Zaradi mnogih zanimivosti so v njem uredili krožno učno pot. Njihov gozd je bogat z domačimi in tujimi drevesnimi vrstami in raznoliko podrastjo, ob poti pa je označenih več kot 30 dreves, grmov in drugih rastlin. Sprehod po gozdu naj bi bil čim manj moteč za gozdne prebivalce, saj tukaj živijo številne drobne živali. Sprehajalec lahko uživa ob poslušanju ptičjega petja, opazovanju mravljišč, polžev, močeradov, pajkov in hroščev, če je dovolj neopazen, pa vidi tudi srne ali se vsaj sprehodi po njihovi stezi. Na robu gozdička je Rimsko gomilno grobišče, ki ga je leta 2008 občina Ljutomer z odlokom razglasila za zaščiten arheološki spomenik. V zgodovinskih virih zasledimo podatek, da je v Mekotnjaku šest rimskih gomil, tri pa so nepoškodovane in lepo vidne. TD Stara Cesta je leta 2008 s tablo označilo arheološki spomenik in začelo urejati okolico. In ena izmed prireditev, jubilejne, 10. sodobne rimske igre, je potekala tudi te dni. Poleg zabave in predvsem druženja vseh krajanov in njihovih gostov, ter položitve 11. kamna v rimsko cesto, so pri gasilskem domu v Mekotnjaku, potekale izjemno zanimive sodobne rimske igre - šaljive igre za otroke in odrasle.

Pri slednjih je bilo v ospredju zabava, druženje in ohranjanje tradicije, pri igrah pa je v sedmih ekipah sodelovala velika večina prisotnih krajanov vseh starosti, kar je še posebej bilo zanimivo. Ločeno so tekmovale tudi deklice, obe tekmovanju pa sta bili v dejansko zabavnih igrah. Pri ekipah je slavila ekipa Slabih (38 točk), pred ekipo F-50 (32), Power (26), Skalo (24), Močnimi (21) itd. Pri otrocih pa je zmagala Erika Kolar (25 točk) pred Laro Slana (21), Danijelo Jaušovec (20), Stino Žnidarič (14), Mašo Pregl in Tijo Juerš (po 12) itd.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Druženje in ohranjanje tradicije