Na območju Lenarta in sploh Slovenskih Goric, je očitno veliko uspešnih zakonov, saj nas pogosto obveščajo o praznovanju zlatih, bisernih, diamantnih in podobnih jubilejnih porok. In tako je bilo tudi v Spodnjem Porčiču, streljaj od Lenarta, kjer sta pred dnevi, srečna in zadovoljna v krogu domačih in prijateljev, zlati jubilej skupnega življenja praznovala Matilda in Konrad Rokavec. Svoje zaobljube drug drugemu, sta v krogu svojih najdražjih, svečano obnovila v cerkvi sv. Lenarta v Lenartu, kjer je civilni del obreda, ob predstavniku države – matičarju, opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, cerkvenega pa ob zahvalni maši častni naddekan in lenarški župnik Martin Bezgovšek.
V teh lepih jesenskih vikendih, ko veliko slavimo darove narave, je bilo še posebej veselo pri Gorjupovih v okolici Lenarta. Tam sta zlati jubilej skupnega življenja praznovala Marija in Marjan Gorjup iz Zgornjih Žerjavcev v Slovenskih goricah. Svoje zaobljube drug drugemu, sta v krogu svojih najdražjih, svečano obnovila v cerkvi Sv. Lenarta v Lenartu, kjer je civilni del obreda opravil župan občine Lenart mag. Janez Kramberger, cerkvenega ob zahvalni maši pa častni naddekan in župnik Martin Bezgovšek. Zlatoporočenca Marija in Marjan Gorjup, mimogrede sta oba rojena leta 1949, sta se sicer civilno poročila 21.9.1968 in en teden kasneje tudi cerkveno v cerkvi Sv. Lenarta.
Stanislav Tratnjek je daroval 45 litrov krvi
Petdesetletni Bakovčan je šestindvajseti darovalec krvi, ki je nenadomestljivo tekočino daroval stokrat
Čeprav je veliko državljanov v teh vročih poletnih dneh na počitnicah, to ne pomeni, da slovenske bolnišnice ne potrebujejo krvi. In zato je dobrodošel vsak prostovoljni krvodajalec, ki svojo nenadomestljivo tekočino daruje tistim katerim je nujno potrebna. Na murskosoboški enoti Centra za transfuzijsko dejavnost Univerzitetnega kliničnega centra Maribor pa je med drugimi potekala tudi krajša slovesnost, na kateri se je vodstvo pomurske bolnišnice in enote za transfuzijsko dejavnost zahvalilo 50-letnemu Stanislavu Tratnjeku iz Bakovcev, ki je kot 26. darovalec v tej enoti stotič daroval kri. Družinsko tradicijo, ki sta jo začela oče in mati, ob Stanislavu nadaljujeta tudi njegova žena, ki je tik pred Marijinim vnebovzetjem darovala kri tridesetič, in 19-letni sin, ki je daroval kri sedmič.
Pomurje je bogato z ljudmi, ki so bogati po srcu
Stanislav Tratnjek, ki je doslej daroval kar 45 litrov nenadomestljivi tekočine, je kri vedno daroval v soboški bolnišnici, tudi prvič, dvakrat pa so mu vmes kri odvzeli v vojski. Tako se je znašel na seznamu šestindvajsetih, ki so v omenjeni bolnišnici v 56 letih darovali kri sto in večkrat. Kot smo ob tej priložnosti izvedeli na enoti za transfuzijsko dejavnost soboške bolnišnice, je za zdaj krvi za potrebe bolnišnice dovolj. Prvič je danes 50-letni Stanislav Tratnjek daroval kri kot še ne 18- letni mladenič, zaposlen v takratni Panoniji, ko so imeli krvodajalci še dva prosta dneva. „Kdo enkrat daruje kri, mu to pride v kri“, je smeje povedal Tratnjek, potem ko je stotič stopil s krvodajalskega stola. Ob tem je priznal, da je tokrat imel nekoliko treme, saj ni pričakoval tolikšne pozornosti. Posebno zahvalo so mu namreč izrekli vodstvo bolnišnice (direktor Bojan Korošec in pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege Metka Lipič Baligač) in enote za transfuzijsko dejavnost, ter predstavniki Rdečega križa.
Kot je med odvzemom še povedal Tratnjek, sam bo ostal krvodajalec, dokler bo zdrav, pogosto pa ga prešine misel, da je s svojim dejanjem nekomu rešil življenje. O krvodajalstvu Tratnjek pravi, da je bilo nekoč bolj spoštovano, tudi z dvema prostima dnevoma, danes pa nekateri delodajalci razmišljajo celo o ukinitvi enega prostega dne. Kljub temu pa na to, da bi kri prodajal, še ni pomislil, pa čeprav je trenutno brezposeln. Sicer pa moški lahko, če so zdravil, kri darujejo do 70. leta starosti.
Znano je sicer, da deluje Center za transfuzijsko medicino za potrebe severovzhodne Slovenije v Mariboru z enotama v bolnišnicah na Ptuju in v Murski Soboti. Vodja enote v soboški bolnišnici Danijela Uležić Paučič, specialistka transfuziologije pravi, da je krvi vedno dovolj, ter da si center in obe enoti med seboj pomagajo. „Tudi če kdaj kakšnega krvodajalca pokličemo, to ne pomeni, da krvi ni dovolj, ampak da manjka le določena krvna skupina“, pojasnjuje zdravnica. Število krvodajalcev v Pomurju, kljub temu, da imajo manj ugodnosti pri delodajalcih, kot so jih imeli pred leti, še vedno narašča. „Naša pokrajina je bogata tudi z ljudmi, ki so bogati po srcu“, pravi Daniela Uležić Paučič, ki dodaja, da v soboški bolnišnici opravijo letno od 4.500 do 5.000 odvzemov krvi. V primerih, ko delodajalec ne dovoli izostanka, pa se darovalcu prilagodijo. Zelo pomembno vlogo pri tem opravlja Rdeči križ...
