V občini Sveti Jurij ob Ščavnici je kar nekaj parov, ki so dočakali visok zakonski jubilej. In med njimi sta tudi Amalija in Vinko Stramič iz Dragotincev, ki sta obeležila zlato poroko, torej 50 - letnico skupnega zakonskega življenja. Oba izhajata iz kmečkih družin, zato sta se vse življenje posvetila kmetovanju. Amalija se je rodila leta 1949 na Rožičkem Vrhu, Vinko pa leta 1941v Dragotincih, kjer je prevzel 12 ha veliko kmetijo, kjer sedaj obdelujejo 100 ha zemljišč in se ukvarjajo s prašičerejo. Njun zakon razveseljujejo otroci Mojca, Vinko, Jožica in Sonja. Veliko veselja pa jima v hišo prinaša devet vnukov in pravnukinja Neža, ki ju radi obiskujejo.
Ker se življenjska doba Slovenk in Slovencev podaljšuje, je med nami kljub dejstvu, da se mnogi zakoni končajo hitro, še vedno veliko parov, ki dočakajo visoko skupno življenjsko dobo. In med njimi sta tudi Marija in Janez Ketiš iz Sv. Jurija ob Ščavnici, ki sta pred dnevi prejela spominsko listino za 60 let skupnega zakonskega življenja. Obeležila sta torej biserno poroko, ob tej priložnosti sta nam zaupala nekaj zanimivosti iz svojega življenja. Oba sta rojena leta 1933, Marija v Okoslavcih, Janez pa v Sp. Kocijanu. Nekaj let po poroki, sta gospodarila na 5 ha veliki posesti, ki jo je podedovala Marija. Janez se je pri mojstru Janezu Kosiju na Kapeli, izučil za mizarja in je bil vseskozi zaposlen, v pokoj pa je šel iz Avtoradgone.
Stanislav Tratnjek je daroval 45 litrov krvi
Petdesetletni Bakovčan je šestindvajseti darovalec krvi, ki je nenadomestljivo tekočino daroval stokrat
Čeprav je veliko državljanov v teh vročih poletnih dneh na počitnicah, to ne pomeni, da slovenske bolnišnice ne potrebujejo krvi. In zato je dobrodošel vsak prostovoljni krvodajalec, ki svojo nenadomestljivo tekočino daruje tistim katerim je nujno potrebna. Na murskosoboški enoti Centra za transfuzijsko dejavnost Univerzitetnega kliničnega centra Maribor pa je med drugimi potekala tudi krajša slovesnost, na kateri se je vodstvo pomurske bolnišnice in enote za transfuzijsko dejavnost zahvalilo 50-letnemu Stanislavu Tratnjeku iz Bakovcev, ki je kot 26. darovalec v tej enoti stotič daroval kri. Družinsko tradicijo, ki sta jo začela oče in mati, ob Stanislavu nadaljujeta tudi njegova žena, ki je tik pred Marijinim vnebovzetjem darovala kri tridesetič, in 19-letni sin, ki je daroval kri sedmič.
Pomurje je bogato z ljudmi, ki so bogati po srcu
Stanislav Tratnjek, ki je doslej daroval kar 45 litrov nenadomestljivi tekočine, je kri vedno daroval v soboški bolnišnici, tudi prvič, dvakrat pa so mu vmes kri odvzeli v vojski. Tako se je znašel na seznamu šestindvajsetih, ki so v omenjeni bolnišnici v 56 letih darovali kri sto in večkrat. Kot smo ob tej priložnosti izvedeli na enoti za transfuzijsko dejavnost soboške bolnišnice, je za zdaj krvi za potrebe bolnišnice dovolj. Prvič je danes 50-letni Stanislav Tratnjek daroval kri kot še ne 18- letni mladenič, zaposlen v takratni Panoniji, ko so imeli krvodajalci še dva prosta dneva. „Kdo enkrat daruje kri, mu to pride v kri“, je smeje povedal Tratnjek, potem ko je stotič stopil s krvodajalskega stola. Ob tem je priznal, da je tokrat imel nekoliko treme, saj ni pričakoval tolikšne pozornosti. Posebno zahvalo so mu namreč izrekli vodstvo bolnišnice (direktor Bojan Korošec in pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege Metka Lipič Baligač) in enote za transfuzijsko dejavnost, ter predstavniki Rdečega križa.
Kot je med odvzemom še povedal Tratnjek, sam bo ostal krvodajalec, dokler bo zdrav, pogosto pa ga prešine misel, da je s svojim dejanjem nekomu rešil življenje. O krvodajalstvu Tratnjek pravi, da je bilo nekoč bolj spoštovano, tudi z dvema prostima dnevoma, danes pa nekateri delodajalci razmišljajo celo o ukinitvi enega prostega dne. Kljub temu pa na to, da bi kri prodajal, še ni pomislil, pa čeprav je trenutno brezposeln. Sicer pa moški lahko, če so zdravil, kri darujejo do 70. leta starosti.
Znano je sicer, da deluje Center za transfuzijsko medicino za potrebe severovzhodne Slovenije v Mariboru z enotama v bolnišnicah na Ptuju in v Murski Soboti. Vodja enote v soboški bolnišnici Danijela Uležić Paučič, specialistka transfuziologije pravi, da je krvi vedno dovolj, ter da si center in obe enoti med seboj pomagajo. „Tudi če kdaj kakšnega krvodajalca pokličemo, to ne pomeni, da krvi ni dovolj, ampak da manjka le določena krvna skupina“, pojasnjuje zdravnica. Število krvodajalcev v Pomurju, kljub temu, da imajo manj ugodnosti pri delodajalcih, kot so jih imeli pred leti, še vedno narašča. „Naša pokrajina je bogata tudi z ljudmi, ki so bogati po srcu“, pravi Daniela Uležić Paučič, ki dodaja, da v soboški bolnišnici opravijo letno od 4.500 do 5.000 odvzemov krvi. V primerih, ko delodajalec ne dovoli izostanka, pa se darovalcu prilagodijo. Zelo pomembno vlogo pri tem opravlja Rdeči križ...
