Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Stanislav Tratnjek je daroval 45 litrov krvi

 

Petdesetletni Bakovčan je šestindvajseti darovalec krvi, ki je nenadomestljivo tekočino daroval stokrat

Stanislav TratnjekČeprav je veliko državljanov v teh vročih poletnih dneh na počitnicah, to ne pomeni, da slovenske bolnišnice ne potrebujejo krvi. In zato je dobrodošel vsak prostovoljni krvodajalec, ki svojo nenadomestljivo tekočino daruje tistim katerim je nujno potrebna. Na murskosoboški enoti Centra za transfuzijsko dejavnost Univerzitetnega kliničnega centra Maribor pa je med drugimi potekala tudi krajša slovesnost, na kateri se je vodstvo pomurske bolnišnice in enote za transfuzijsko dejavnost zahvalilo 50-letnemu Stanislavu Tratnjeku iz Bakovcev, ki je kot 26. darovalec v tej enoti stotič daroval kri. Družinsko tradicijo, ki sta jo začela oče in mati, ob Stanislavu nadaljujeta tudi njegova žena, ki je tik pred Marijinim vnebovzetjem darovala kri tridesetič, in 19-letni sin, ki je daroval kri sedmič.

Pomurje je bogato z ljudmi, ki so bogati po srcu

Stanislav Tratnjek, ki je doslej daroval kar 45 litrov nenadomestljivi tekočine, je kri vedno daroval v soboški bolnišnici, tudi prvič, dvakrat pa so mu vmes kri odvzeli v vojski. Tako se je znašel na seznamu šestindvajsetih, ki so v omenjeni bolnišnici v 56 letih darovali kri sto in večkrat. Kot smo ob tej priložnosti izvedeli na enoti za transfuzijsko dejavnost soboške bolnišnice, je za zdaj krvi za potrebe bolnišnice dovolj. Prvič je danes 50-letni Stanislav Tratnjek daroval kri kot še ne 18- letni mladenič, zaposlen v takratni Panoniji, ko so imeli krvodajalci še dva prosta dneva. „Kdo enkrat daruje kri, mu to pride v kri“, je smeje povedal Tratnjek, potem ko je stotič stopil s krvodajalskega stola. Ob tem je priznal, da je tokrat imel nekoliko treme, saj ni pričakoval tolikšne pozornosti. Posebno zahvalo so mu namreč izrekli vodstvo bolnišnice (direktor Bojan Korošec in pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege Metka Lipič Baligač) in enote za transfuzijsko dejavnost, ter predstavniki Rdečega križa.

Kot je med odvzemom še povedal Tratnjek, sam bo ostal krvodajalec, dokler bo zdrav, pogosto pa ga prešine misel, da je s svojim dejanjem nekomu rešil življenje. O krvodajalstvu Tratnjek pravi, da je bilo nekoč bolj spoštovano, tudi z dvema prostima dnevoma, danes pa nekateri delodajalci razmišljajo celo o ukinitvi enega prostega dne. Kljub temu pa na to, da bi kri prodajal, še ni pomislil, pa čeprav je trenutno brezposeln. Sicer pa moški lahko, če so zdravil, kri darujejo do 70. leta starosti.

Znano je sicer, da deluje Center za transfuzijsko medicino za potrebe severovzhodne Slovenije v Mariboru z enotama v bolnišnicah na Ptuju in v Murski Soboti. Vodja enote v soboški bolnišnici Danijela Uležić Paučič, specialistka transfuziologije pravi, da je krvi vedno dovolj, ter da si center in obe enoti med seboj pomagajo. „Tudi če kdaj kakšnega krvodajalca pokličemo, to ne pomeni, da krvi ni dovolj, ampak da manjka le določena krvna skupina“, pojasnjuje zdravnica. Število krvodajalcev v Pomurju, kljub temu, da imajo manj ugodnosti pri delodajalcih, kot so jih imeli pred leti, še vedno narašča. „Naša pokrajina je bogata tudi z ljudmi, ki so bogati po srcu“, pravi Daniela Uležić Paučič, ki dodaja, da v soboški bolnišnici opravijo letno od 4.500 do 5.000 odvzemov krvi. V primerih, ko delodajalec ne dovoli izostanka, pa se darovalcu prilagodijo. Zelo pomembno vlogo pri tem opravlja Rdeči križ...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Stanislav Tratnjek je daroval 45 litrov krvi