Srečalo se je 70 pripadnikov rodbine Steyer z Apaškega polja

Srečanje SteyerVinogradniško posestvo Steyer ali Hišo dišečih tramincev iz Plitvice pri Gornji Radgoni je v preteklosti, predvsem zaradi vrhunskih vin in odlične kulinarike, obiskalo veliko, na stotine in tisoče zlasti ljubiteljev vrhunske kapljice, ne le iz Slovenije, temveč praktično z vseh celin, a gotovo nikoli pred minulo soboto, na čudovitem posestvu, hkrati ni bilo toliko pripadnikov rodbine Steyer. V organizaciji treh sorodnikov, gostitelja Danila Steyerja, apaškega župana, dr. Andreja Steyerja in Ericha Steyerja iz sosednje Avstrije, jih je namreč na 3. bienalno srečanje prišlo okoli 70, od blizu in daleč, največ iz Apaške doline, pa tudi iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga. Med njimi je bila najstarejša Otilija (Steyer) Gungl, rojena 13.12.1928 in najmlajša Ana Stejer, rojena, 9.6.2016.

Steyerji živijo na vseh koncih sveta

Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Nekoč „Metuljček", danes „Prestiž – caffe & grill"

Prestiž GederovciGotovo ni veliko Prekmurcev in gostov iz drugih delov Slovenije, ki so se kdaj peljali čez Avstrijo v Mursko Soboto, in se ne spomnijo Gostilne „Metuljček", tik ob kmetijski zadrugi in krožišču v Gederovcih. Kljub uspešnemu poslovanju je gostišče pred dobrim letom dni prenehalo poslovati, kar je za mnoge ljubitelje dobre kulinarike in tudi hladne pijače, bil pravi mali šok. Toda pred nedavnim se je vse skupaj znova spremenilo na boljše. Sedaj v prijetni prekmurski vasi Gederovci, sredi prečudovitega naravnega okolja na obrobju meje z Avstrijo, ponovno deluje prijeten gostinski lokal, ki se sedaj imenuje „Prestiž – caffe & grill", ki je po mnenju obiskovalcev po kakovosti že prehitel svojega predhodnika. Lokal, ki se nahaja na čudoviti lokaciji, 9 km oddaljeni od Murske Sobote, ter po 5 km od Radencev, Gornje in avstrijske Radgone, je odprl mladi podjetnik Gregor Šavor, ki ga mnogi poznajo tudi kot glasbenika, člana skupine „Prestiž" po kateri je tudi gostilna, znana po prijetnem ambientu, prijaznem osebju in izvrstni ponudbi najrazličnejših jedi, dobila ime.

V Gederovcih deluje novo gostišče z odlično hrano in pijačo

Najpogosteje je bilo slišati, da mora biti delavec pred dobičkom, in da pravice delavcem niso podeljene, ampak izborjene

Kres GRČeprav jim je tudi letos močno nagajalo vreme, saj je občasno „lilo kot iz škafa", je tudi letošnje kresovanje na ŠTC Trate potrdilo, da je radgonsko kresovanje nekaj posebnega, in da ga nihče ne sme odpovedovati tudi če je napovedan dež. Spet se je namreč, kljub deževnemu in tudi mrzlemu vremenu, na tradicionalni prvomajski prireditvi, ki se vsako leto odvija na predvečer praznika dela, zbralo veliko ljudi iz cele regije in tudi iz sosednje Avstrije. V organizaciji Zavoda za kulturo, turizem in promocijo Kultprotur, ter še nekaterih soorganizatorjev, kot so: radgonska občina, PGD Gornja Radgona, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Komunala Radgona, Casa del Nonno...; se je tokrat vse skupaj začelo že ob 19. uri, ko so legendarni Čuki, na prizorišču kresovanja razvajali otroke in njihove starše.

Čukom je na radgonskem kresovanju uspelo pregnali dež

Najboljši kvasenici sta spekli Ema in Majda

Naj kvaseniceVsako leto, konec aprila v občini Sveti Jurij ob Ščavnici obeležujejo svoj praznik – Jurijevo, in tako so tudi letos v omenjeni prleški občini potekali številni dogodki in prireditve. Med slednjimi tudi 4. ocenjevanje kvasenic, ki ga je pripravilo Društvo podeželskih žena Sv. Jurij ob Ščavnici. Kot pravi predsednica društva, v katerem se med drugim prizadevajo ohranjati kulturno dediščino, Ema Lančič, je bilo tudi 4. državno prvenstvo Prleških kvasenic s skutnim nadevom, namenjeno ohranjanju peke te domače jedi. Na državno ocenjevanje pri Sv. Juriju ob Ščavnici se je tokrat prijavilo devet gospodinj iz širšega slovenskega območja, kar je sicer nekoliko manj kot lani. Kljub temu je strokovna komisija, katero so sestavljale: Zdenka Mesarič, Ida Mir (obe strokovni učiteljici kuharstva na SŠGT Radenci), in članica DPŽ Sv. Jurij, Helena Žajdela, imela kar težavno delo izbrati najboljše.

Na 4. ocenjevanju komisija izbirala med devetimi prleškimi kvasenicami

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Stanislav Tratnjek je daroval 45 litrov krvi

 

Petdesetletni Bakovčan je šestindvajseti darovalec krvi, ki je nenadomestljivo tekočino daroval stokrat

Stanislav TratnjekČeprav je veliko državljanov v teh vročih poletnih dneh na počitnicah, to ne pomeni, da slovenske bolnišnice ne potrebujejo krvi. In zato je dobrodošel vsak prostovoljni krvodajalec, ki svojo nenadomestljivo tekočino daruje tistim katerim je nujno potrebna. Na murskosoboški enoti Centra za transfuzijsko dejavnost Univerzitetnega kliničnega centra Maribor pa je med drugimi potekala tudi krajša slovesnost, na kateri se je vodstvo pomurske bolnišnice in enote za transfuzijsko dejavnost zahvalilo 50-letnemu Stanislavu Tratnjeku iz Bakovcev, ki je kot 26. darovalec v tej enoti stotič daroval kri. Družinsko tradicijo, ki sta jo začela oče in mati, ob Stanislavu nadaljujeta tudi njegova žena, ki je tik pred Marijinim vnebovzetjem darovala kri tridesetič, in 19-letni sin, ki je daroval kri sedmič.

Pomurje je bogato z ljudmi, ki so bogati po srcu

Stanislav Tratnjek, ki je doslej daroval kar 45 litrov nenadomestljivi tekočine, je kri vedno daroval v soboški bolnišnici, tudi prvič, dvakrat pa so mu vmes kri odvzeli v vojski. Tako se je znašel na seznamu šestindvajsetih, ki so v omenjeni bolnišnici v 56 letih darovali kri sto in večkrat. Kot smo ob tej priložnosti izvedeli na enoti za transfuzijsko dejavnost soboške bolnišnice, je za zdaj krvi za potrebe bolnišnice dovolj. Prvič je danes 50-letni Stanislav Tratnjek daroval kri kot še ne 18- letni mladenič, zaposlen v takratni Panoniji, ko so imeli krvodajalci še dva prosta dneva. „Kdo enkrat daruje kri, mu to pride v kri“, je smeje povedal Tratnjek, potem ko je stotič stopil s krvodajalskega stola. Ob tem je priznal, da je tokrat imel nekoliko treme, saj ni pričakoval tolikšne pozornosti. Posebno zahvalo so mu namreč izrekli vodstvo bolnišnice (direktor Bojan Korošec in pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege Metka Lipič Baligač) in enote za transfuzijsko dejavnost, ter predstavniki Rdečega križa.

Kot je med odvzemom še povedal Tratnjek, sam bo ostal krvodajalec, dokler bo zdrav, pogosto pa ga prešine misel, da je s svojim dejanjem nekomu rešil življenje. O krvodajalstvu Tratnjek pravi, da je bilo nekoč bolj spoštovano, tudi z dvema prostima dnevoma, danes pa nekateri delodajalci razmišljajo celo o ukinitvi enega prostega dne. Kljub temu pa na to, da bi kri prodajal, še ni pomislil, pa čeprav je trenutno brezposeln. Sicer pa moški lahko, če so zdravil, kri darujejo do 70. leta starosti.

Znano je sicer, da deluje Center za transfuzijsko medicino za potrebe severovzhodne Slovenije v Mariboru z enotama v bolnišnicah na Ptuju in v Murski Soboti. Vodja enote v soboški bolnišnici Danijela Uležić Paučič, specialistka transfuziologije pravi, da je krvi vedno dovolj, ter da si center in obe enoti med seboj pomagajo. „Tudi če kdaj kakšnega krvodajalca pokličemo, to ne pomeni, da krvi ni dovolj, ampak da manjka le določena krvna skupina“, pojasnjuje zdravnica. Število krvodajalcev v Pomurju, kljub temu, da imajo manj ugodnosti pri delodajalcih, kot so jih imeli pred leti, še vedno narašča. „Naša pokrajina je bogata tudi z ljudmi, ki so bogati po srcu“, pravi Daniela Uležić Paučič, ki dodaja, da v soboški bolnišnici opravijo letno od 4.500 do 5.000 odvzemov krvi. V primerih, ko delodajalec ne dovoli izostanka, pa se darovalcu prilagodijo. Zelo pomembno vlogo pri tem opravlja Rdeči križ...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Stanislav Tratnjek je daroval 45 litrov krvi