Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Radgonski invalidi so predčasno in prisrčno silvestrovali

Zaključek invalidiPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti. Vsekakor pa izmed tovrstnih druženj radgonskih invalidov pripada eno častnih mest tradicionalnemu srečanju, ki ga vedno ob izteku leta, kot nekakšno predčasno silvestrovanje, pripravljajo na različnih lokacijah.

Tudi invalidi se radi razigrajo in poveselijo

Še vedno sta vzgled svojim najbližjim in mnogim drugim

Zlata poroka HarlV cerkvi Sv. Trojice v Slovenskih Goricah je v teh decembrskih dneh potekala posebna slovesnost ob praznovanju zlate poroke zakoncev Štefanije in Friderika Harl iz domačega kraja. Oba obreda, civilni in cerkveni, sta potekala v cerkvi. Civilni obred, je ob asistenci Barbare Cvetko, opravil župan občine Sv. Trojica Darko Fras. Življenjsko zgodbo zakoncev je podala Brabara Cvetko, ki je na kratko opisala njuni življenjski poti. K njunemu zakonskemu jubileju je čestital župan Darko Fras, ki jima je zaželel še veliko skupnih let, ob tem pa med drugim dejal: »Zakonska zveza je temelj tradicionalne družine, družina pa osnovna družbena celica, ki je ključnega pomena za razvoj naše skupnosti.

Zlato poroko sta obhajala Štefanija in Friderik Harl iz Slovenskih Goric

Na vseslovenski razstavi jaslic v samostanski kleti več kot 160 izdelkov iz različnih materialov

Jaslice Sveta TrojicaObčina Sveta Trojica v Slovenskih goricah je skupaj z domačimi naselji, društvi in posamezniki letos organizirala že 7. razstavo jaslic v Samostanski kleti oz. v Razstavno protokolarnem centru Sv. Martina. Glavni organizator postavljanja jaslic, ki bodo na ogled do 6. januarja, je Jože Žel iz Sv. Trojice. Na otvoritvi je trojiški župan Darko Fras poudaril, da je razstava nekako zaznamovala kraj, dal prenovljeni samostanki kleti eno izmed pomembnih vsebin ter predvsem povezala ljudi, kar je v teh časih najtežje.

Sveta Trojica v znamenju jaslic

Kakšnih 20 članov TD Majolka se je z baklami sprehodilo v lepi „zimski" noči

Pohod TD Majolka Podobno kot že vrsto let so prizadevni člani in članice TD Majolka, večina jih je iz okolice Gornje Radgone, in še nekaj njihovih prijateljev, tudi letos izpeljali božični pohod z baklami. Tokrat so se iz Črešnjevcev (Holtova vila), odpravili k polnočnici v farni cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni. V sicer prijetnem vzdušju, in v kar toplem zimskem vremenu se je pohoda dolgega približno šest kilometrov udeležilo kakšnih 20 članic in članov društva ter drugih ljubiteljev pohodništva. Na startu je bilo udeležencev nekoliko manj, a so se jim po poti pridružili še drugi prijatelji. Sama peš hoja ni bila preveč naporna in zahtevna, ne za starejše in ne za mlajše pohodnike, saj praktično ni bilo nobenih vzpetin.

Iz Črešnjevcev z baklami k polnočnici v Radgono

V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Stanislav Tratnjek je daroval 45 litrov krvi

 

Petdesetletni Bakovčan je šestindvajseti darovalec krvi, ki je nenadomestljivo tekočino daroval stokrat

Stanislav TratnjekČeprav je veliko državljanov v teh vročih poletnih dneh na počitnicah, to ne pomeni, da slovenske bolnišnice ne potrebujejo krvi. In zato je dobrodošel vsak prostovoljni krvodajalec, ki svojo nenadomestljivo tekočino daruje tistim katerim je nujno potrebna. Na murskosoboški enoti Centra za transfuzijsko dejavnost Univerzitetnega kliničnega centra Maribor pa je med drugimi potekala tudi krajša slovesnost, na kateri se je vodstvo pomurske bolnišnice in enote za transfuzijsko dejavnost zahvalilo 50-letnemu Stanislavu Tratnjeku iz Bakovcev, ki je kot 26. darovalec v tej enoti stotič daroval kri. Družinsko tradicijo, ki sta jo začela oče in mati, ob Stanislavu nadaljujeta tudi njegova žena, ki je tik pred Marijinim vnebovzetjem darovala kri tridesetič, in 19-letni sin, ki je daroval kri sedmič.

Pomurje je bogato z ljudmi, ki so bogati po srcu

Stanislav Tratnjek, ki je doslej daroval kar 45 litrov nenadomestljivi tekočine, je kri vedno daroval v soboški bolnišnici, tudi prvič, dvakrat pa so mu vmes kri odvzeli v vojski. Tako se je znašel na seznamu šestindvajsetih, ki so v omenjeni bolnišnici v 56 letih darovali kri sto in večkrat. Kot smo ob tej priložnosti izvedeli na enoti za transfuzijsko dejavnost soboške bolnišnice, je za zdaj krvi za potrebe bolnišnice dovolj. Prvič je danes 50-letni Stanislav Tratnjek daroval kri kot še ne 18- letni mladenič, zaposlen v takratni Panoniji, ko so imeli krvodajalci še dva prosta dneva. „Kdo enkrat daruje kri, mu to pride v kri“, je smeje povedal Tratnjek, potem ko je stotič stopil s krvodajalskega stola. Ob tem je priznal, da je tokrat imel nekoliko treme, saj ni pričakoval tolikšne pozornosti. Posebno zahvalo so mu namreč izrekli vodstvo bolnišnice (direktor Bojan Korošec in pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege Metka Lipič Baligač) in enote za transfuzijsko dejavnost, ter predstavniki Rdečega križa.

Kot je med odvzemom še povedal Tratnjek, sam bo ostal krvodajalec, dokler bo zdrav, pogosto pa ga prešine misel, da je s svojim dejanjem nekomu rešil življenje. O krvodajalstvu Tratnjek pravi, da je bilo nekoč bolj spoštovano, tudi z dvema prostima dnevoma, danes pa nekateri delodajalci razmišljajo celo o ukinitvi enega prostega dne. Kljub temu pa na to, da bi kri prodajal, še ni pomislil, pa čeprav je trenutno brezposeln. Sicer pa moški lahko, če so zdravil, kri darujejo do 70. leta starosti.

Znano je sicer, da deluje Center za transfuzijsko medicino za potrebe severovzhodne Slovenije v Mariboru z enotama v bolnišnicah na Ptuju in v Murski Soboti. Vodja enote v soboški bolnišnici Danijela Uležić Paučič, specialistka transfuziologije pravi, da je krvi vedno dovolj, ter da si center in obe enoti med seboj pomagajo. „Tudi če kdaj kakšnega krvodajalca pokličemo, to ne pomeni, da krvi ni dovolj, ampak da manjka le določena krvna skupina“, pojasnjuje zdravnica. Število krvodajalcev v Pomurju, kljub temu, da imajo manj ugodnosti pri delodajalcih, kot so jih imeli pred leti, še vedno narašča. „Naša pokrajina je bogata tudi z ljudmi, ki so bogati po srcu“, pravi Daniela Uležić Paučič, ki dodaja, da v soboški bolnišnici opravijo letno od 4.500 do 5.000 odvzemov krvi. V primerih, ko delodajalec ne dovoli izostanka, pa se darovalcu prilagodijo. Zelo pomembno vlogo pri tem opravlja Rdeči križ...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Stanislav Tratnjek je daroval 45 litrov krvi