Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Otroku prijazna vzgoja je vzgoja za odvisnike

 

A ste vi diht? A vi kaj razumete? ali »OTROKU PRIJAZNA VZGOJA JE VZGOJA ZA ODVISNIKE«

Vesna Vuk Godina, dr. socialne antropologije in predavateljica na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani je v četrtek, 12. aprila 2012 od 18.00 do 22.15 (!!!) v (pre)polni učilnici na Delavski univerzi v Gornji Radgoni predavala o nalivanju čistega vina, odpiranju oči, vzbujanju pisane palete čustev, misli, pozitivnih in negativnih občutkov in reakcij, tragikomičnih spoznanjih o zmotah in zablodah naše vzgoje, škodljivosti »prijazne« šole, razvajenih otrocih kot potrošniških narcisih in še in še…

Poskušala nam je dopovedati, zakaj je treba otroka kaznovati pri treh letih in zakaj nas današnje generacije otrok, ki jih vzgajamo brez občutka odgovornosti, nikoli ne bodo sposobne vzdrževati in delati za naše pokojnine.

Pred oči nam je narisala preprosto dejstvo, da iz vedno več otrok nastajajo funkcionalno nesposobni odrasli ljudje. Sesula nam je predstavo o vzgoji, ki smo jo starši, učitelji, vzgojitelji in vsi ostali, ki smo tako ali drugače udeleženi pri otrokovem psihofizičnem razvoju, dobili iz (pre)številnih priročnikov o vzgoji, na spletnih portalih ali kje drugje.

Na začetku predavanja se je dotaknila moške vloge pri vzgoji otroka. Otrok brezpogojno potrebuje dvotirno vzgojo in sicer mamo, ki ga neguje in brezpogojno ljubi in očeta (če očeta ni, lahko, oz. mora to vlogo prevzeti drug odrasel odgovoren moški v družini – dedek, stric…), ki otroka kaznuje, ga DISCIPLINIRA in ga nauči odgovornosti, kar je zelo pomembno za otrokov zdrav razvoj. S tem pa se razvijata tudi otrokova morala in vest, katero je potrebno šele izgraditi (ni v ljudeh prisotna sama po sebi!) in sicer pride otrok do nje preko izkušnje NEFAJN in razlikovanja med JA in NE.

Zaradi odsotnosti občutka odgovornosti, je večina naših otrok patoloških narcisov (ali so vsaj na najboljši poti, da to slej ko prej postanejo), kar pomeni, da so:

- funkcionalno neodrasli (večino ali vse življenje ostanejo na mentalni stopnji 3-letnega otroka)

- kršitelji socialnih pravil, za kar niso kaznovani

- verbalno nazaustavljivi (zaustavljivi so edino s fizičnim nasiljem)

- asocialni

- egocentrični

- terapevtizirani s strani šolskih svetovalnih služb in drugih svetovalnih služb

- delajo, kar je FAJN, ne pa tisto, kar je PRAV

Kot osnovni problem vzgoje, je izpostavila nerazlikovanje med preprostim JA in NE sporočilom, ki bi ga moral otrok usvojiti najpozneje do svojega 4. leta in postati do svojega 6. leta funkcionalno odrasel. Vsakič, ko otrok krši NE, ga je treba kaznovati, da se nauči razlikovati med JA in NE. Kazen ni fizična, (čeprav tudi do 3 udarci izključno po riti naredijo včasih čudež, predvsem pa otroka streznijo in prizemljijo, lahko mu celo rešijo življenje!), kazen je prekinitev tistega, kar otrok dela napačno in je predvsem NEUGODJE, oz. prepoved tistega, kar ima otrok rad. To lahko dosežemo starši in vzgojitelji brez nepotrebnega razlaganja, utemeljevanja pravil in demokratičnega odločanja o vsaki najmanjši vsakodnevni rutinski stvari, od navajanja na kahlico dalje ali spanja pri starših v zakonski postelji. Otroka je v spremembo iz »malega« v »velikega« potrebno enostavno PRISILITI. Prepovedi so apriorne, se ne utemeljujejo in na otrokovo večno vprašanje »ZAKAJ« starš odgovori: »Ker sem tako rekel/ rekla. Pika.«

Otrok se mora z leti naučiti izbirati svoje obnašanje. Mali otrok dela po principu FAJN in se požvižga na prepoved, ker je asocialen. Veliki otrok pa je zmožen izbrati tisto, kar NI FAJN, ker ve, da je tako PRAV. Mali otrok takšne izbire ni sposoben Če ne razume, je to za starše znak, da še ni zrel in sklepajo, da ko bo razumel, bo že prakticiral, kar od njega želijo. Vendar nimajo časa čakati, kajti funkcionalno otrok lahko odraste, preden razvije abstraktno mišljenje, torej nekje okoli 6. leta, sicer bo prepozno in bo ostal takšen vse življenje. Večji otrok mora med FAJN in PRAV vedno izbrati PRAV.

Mimogrede – spati pri ženi tudi ni FAJN, je pa PRAV.

Problem pri odraščanju slovenskih otrok je zlasti oče, ki ne opravlja svoje funkcije. To pa zato, ker ali ni funkcionalno odrasel, ker dela ves dan, je alkoholik ali pa nima ideje, da lahko tudi moški vzgaja otroke. Veliko jih ne ve, da je otroka treba kaznovati le takrat, ko krši pravila, in ne takrat, ko je on slabe volje in se mora nad kom znašati.

Pomanjkanje pravih moških dr. Vesna Vuk Godina pripisuje tudi temu, da so slovenski moški mamini sinčki, saj je bil zadnji obred obče iniciacije na našem območju izveden davno s služenjem JLA, ko so moški morali odrasti in se ločiti od mamine goveje juhe in ker niso pripravljeni prevzeti bremena odraslosti, se mladi danes ne selijo na svoje, saj jim je doma res bolj FAJN. Ker sociologi to razlagajo s težko socialno situacijo, se dr. Vuk Godina sprašuje, ali je danes res huje kot po 2. svetovni vojni, ko so šli vsi na svoje.

Otroka (žal) ni mogoče vzgojiti brez ran, travm, poškodb ali frustracij.

Predavateljica se je dotaknila tudi šole kot izrazite institucije PRAV, ki seveda ne more biti FAJN, zato je vsa »prijaznost« slovenske šole zelo zgrešena, začne se že s prinašanjem igrač v šolo v 1. razredu, kjer otroci vsakodnevno izbirajo med »imeti« ali »trpeti«. Tako postanejo najpozneje do božiča prisilni potrošniki, ki za dokazovanje svojega socialnega položaja potrebujejo vedno nove in nove igrače, s katerimi se sploh ne igrajo, glavno, da jih imajo.

Ob koncu predavanja so se vsula vprašanja v zvezi z vzgojo in obljuba predavateljice o ponovitvi predavanja za vse tiste, ki se ga tokrat niso mogli udeležiti.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Otroku prijazna vzgoja je vzgoja za odvisnike