Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pogrešali so predvsem ribe

 

Na mednarodnem ocenjevanju mesnih izdelkov najuspešnejša perutnina Ptuj

Perutnina PtujNa Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni sta direktor sejma Janez Erjavec in predsednik strokovne komisije za ocenjevanje mesa in mesnih izdelkov, prof. dr. Božidar Žlender (Biotehniška fakulteta Ljubljana), predstavila letošnje mednarodno ocenjevanje mesa in mesnih izdelkov pod okriljem 49. Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA. To je potekalo v dveh etapah, saj je komisija najprej v Ljubljani ocenila sodelujoče vzorce svežega mesa, nato pa še mesne izdelke, v za to posebej pripravljenem prizorišču, na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni. Na ocenjevanju je sicer v vseh kategorijah sodelovalo 43 podjetij s skupno 296 izdelki iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Italije. Oba sogovornika sta se strinjala, da so odličja pridobljena na ocenjevanju pod okriljem AGRA za lastnike zelo pomembna, kajti potrošniki so takrat prepričani, da za svoj denar dobijo kvalitetne izdelke.

Predsednik ocenjevalne komisije prof. dr. Božidar Žlender je predvsem pohvalil organizatorje za odlično izvedbo mednarodnega ocenjevanja mesa in mesnih izdelkov. Vtise strokovne komisije, ki je na ocenjevanju pogrešala predvsem ribe in tudi izdelke iz rib ter barjene izdelke, pa je povzel takole: „Število udeležencev (podjetij) ter število izdelkov na ocenjevanju se je letos v primerjavi s preteklimi leti ponovno povečalo. Zelo spodbudni so tudi podatki o podeljenih odličjih, saj dokazujejo izredno visoko kakovost mesnin in odličen dosežek tehnologov, ki se trudijo pokazati in dokazati, kaj znajo in zmorejo narediti. To je tudi osnovni namen sejemskega ocenjevanja: spodbujati proizvajalce k visoki kakovosti izdelkov in pestremu izboru, ki sta primarno namenjena kupcem oz. potrošnikom“.

Na samem ocenjevanju je delež standardnih izdelkov bil pričakovano največji, od njih pa je bilo z zlatimi medaljami nagrajenih kar 25.7 % izdelkov. To pomeni, da je četrtina standardnih izdelkov odlične kakovosti. Med njimi je veliko perutninskih izdelkov, pa tudi izdelkov iz mesa klavnih živali, npr. sušenega mesa in klobas, ter poltrajnih klobas, konzerviranega mesa (šunk) in tudi gotovih jedi. Poudariti je tudi potrebno izredno bero šampionov kakovosti (9), to je izdelkov za stalnost vrhunske kakovosti (trikratna zaporedna zlata medalja). Tako priznanje za izdelek vzbudi zaupanje kupcev v odličen proizvod in garancijo, da ne bo opeharjen, ko vedno znova poseže po njem. In letos je tukaj prevladovala Perutnina Ptuj, ki je od devetih prejela pet naslovov šampion. Novi izdelki so bili predstavljeni v 10 % deležu. To je nekoliko manj kot pretekla leta, zato pa je v tej skupini izdelkov skoraj tretjina takih (31.8 %) z odlično ocenjeno kakovostjo. Tudi v skupini varnih ali bolje varovalnih mesnin (njihov skupen delež je bil 6.4 %) je bila bera zlatih medalj kar 28.6 %. Glede na povprečno zelo visoko kakovost izdelkov in ugotovljene trende, strokovnjaki letošnje mednarodno ocenjevanje mesa in mesnih izdelkov pod okriljem sejma AGRA ocenjujejo visoko in z optimizmom gledajo naprej. „Splošna kriza o kateri tako pogosto govorimo in pišemo, se na letošnjem ocenjevanju mesnin ni poznala“, je prepričan prof. Žlender.

Šampioni kakovosti (izdelki s trikratno zaporedno zlato medaljo), so postali: Kolekcija pakirana jagnjetina (Kmetijska zadruga Laško z.o.o.), Mortadela Primorka (Kras mesnopredelovalna industrija d.d.), Aljaževa klobasa (MDK, Mesnine dežele Kranjske d.d.), Poli "snack"; Panirana piščančja krila; Panirani mini fingersi brez glutena; Panirani piščančji file brez glutena; Slim & fit prekajen piščančji file (vsi Perutnina Ptuj d.d.), Posebna s papriko (Pivka Perutninarstvo d.d.) in Vampi po tržaško (Proconi, d.o.o.). Priznanje za inovatorstvo in priznanje za tržno ponudbo svežega mesa, je prejel proizvajalec Meso Kamnik d.d.; Priznanje za varne mesnine je prejela Perutnina Ptuj d.d.; Posebno priznanje Sejma AGRA za kose suhega mesa – prašičjega, pa je prejel Domači zašinek podjetja Peloz d.o.o., Predelava mesa in proizvodnja mesnih izdelkov.

Priznanja nagrajenim izdelkom bodo podeljena na 49. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA, ki bo potekal v Gornji Radgoni od sobote, 20. do četrtka 25. avgusta 2011. Na sejmu bodo potekale predstavitve in promocijske pokušnje in preizkušnje nagrajenih izdelkov.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Pogrešali so predvsem ribe