Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Kmečke šege in običaji po ulicah Gornje Radgone

 

Ob odprtju jubilejnega, 50. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma „Agra 2012“, potekala tudi zanimiva parada, na kateri je slavila ekipa TD Sveti Jurij ob Ščavnici

Parada kmečkih šeg in običajevPotem ko v Gornji Radgoni kar nekaj let ni bilo zanimive predstavitve kmečkih šeg, običajev in opravil, je konec minulega tedna le potekala tovrstna parada. Ob 50 jubileju Mednarodnega kmetijsko živilskega sejma AGRA, z njim pa tudi Pomurskega sejma, je namreč ponovno zaživela Parada kmečkih šeg in opravil. V preteklih desetletjih je bilo organiziranih preko 15 tovrstnih parad kmečkih običajev, ki so bile nekakšen zaščitni znak sejma kmetijstva in živilstva v Gornji Radgoni.

Tokrat je Parada kmečkih šeg in opravil potekala na dan otvoritve sejma AGRA, vse skupaj se je v spremstvu tisoč glave množice začelo zgodaj popoldan na Tratah v Gornji Radgoni. Iz Trat se je parada vila po Ciril Metodovi ulici, zavila na Panonsko ulico pri Gostišču Casa del Nono, nato pa mimo „Boraka“ na Mladinsko ulico in pri vhodu 1 (pri stadionu) vstopila na sejmišče. Tu so parado pričakali tudi slavnostni otvoritelj 50. Agre, predsednik države dr. Danilo Türk ter številni gostje in obiskovalci od blizu in daleč.

Odločitev Pomurskega sejma za izvedbo Parade kmečkih šeg in opravil je narekovalo dejstvo, da je ravno jubilejni, Mednarodni kmetijsko živilskim sejem AGRA v Gornji Radgoni, ki ga obeležuje prikaz najnovejših dosežkov na področju kmetijstva in živilsko-predelovalne industrije, kjer je vse podkrepljeno z aktualnimi strokovnimi temami, hkrati pravo mesto, da se spomnimo, kako je potekal razvoj kmetijstva skozi čas, kako so v starih časih delali in nenazadnje kako so se tudi zabavali. V Pomurskem sejmu želijo, da se to izročilo ohranja med ljudmi in da se ob spoštovanju napredka in novega ceni tudi tradicija. Istočasno pa je to tudi priložnost, da se poveže in poveseli staro in mlado, ter da posamezni kraji in njihovi ljudje iz pokrajine ob Muri s svojo vedrino in nastopom obeležijo in predstavijo svoj kraj s prijaznim povabilom, da ga obiščemo.

Parada kmečkih šeg in običajevPovabilu za udeležbo v letošnji Paradi kmečkih šeg in opravil se je odzvalo 11 skupin iz Slovenije in skupina iz sosednje Avstrije: Klub preleških babic – Ljutomer; Kulturno turistično društvo Sončnica – Pertoča; Turistično društvo Sv. Jurij ob Ščavnici; Turistično društvo Rogaševci; Turistično društvo Mala Nedelja-Radoslavci; Športno turistično društvo Mahovci; Etnološko kulturno društvo Künštni Prleki-Ljutomer; Kulturno etnografsko društvo Juršinci; Turistično društvo Kapela; Glasbeno turistično društvo Klapovüh-Benedikt; Kulturno umetniško društvo Budinci ter gostje iz Avstrije : Oldtimer Fänclub Radkersburg. Dvanajst skupin in preko 250 udeležencev, je na 22 vozovih ob spremljavi ljudskih godcev, folklornih skupin, citrarjev in harmonikarjev prikazovalo običaje, ki nekako zamirajo oz. tonejo v pozabo, kot so: »prešanje« – stiskanje jabolk na stari način, pokušanje jabolčnika in jabolk; ličkanje in luščenje koruze in ob zaključku pogostitev- »lükev«; prikaz mlina na veter kot priče, kako se je mlela koruza, pšenica, ajda…v preteklosti; prikaz žetve na stari način; mlatitev žita z mlatilnico in spravljanje slame v kopico; mletje zrnja – »bintmilin« ali vetrnjača s katero se čisti zrnje; prikaz peke kruha in kvasenice, ocvirkovice in še kaj; prikaz »šubgarekrosa« v povezavi z Nusovsko slatino; prikaz opravil v jesenskem in zimskem času; pranje perila, klepanje kose, ličkanje – kožuhanje; žganjekuha; pletenje košar; česanje perja; priprava »putra«; stari fotograf ; prikaz vinogradništva skozi čas; sadje za sadni kruh in priprava sadnega kruha in pokušina; kvašenje zelja; predstavitev Prleške Republike ipd.

Parada kmečkih šeg in običajevKakor po mestnih ulicah so posamezne skupine nastopale tudi po sejmišču s svojimi folklornimi in glasbenimi točkami, ter drugimi predstavitvami. Tokratno povorko je spremljala tudi strokovna komisija v sestavi: Jelka Pšajd iz Pokrajinskega muzeja Murska Sobota (predsednica), Stanka Dešnik iz Krajinskega parka Goričko, Alojz Slavič iz Pomurskega sejma in Milan Nekrep iz Občine Gornja Radgona. Odločitev komisije je, da je najboljšo predstavitev starih običajev pripravilo Turistično društvo Sveti Jurij ob Ščavnici (mlin na veter, v stilu od pluga do mize), drugo mesto je osvojilo Turistično društvo Mala Nedelja – Radoslavci, tretje pa Kulturno umetniško društvo Budinci. „Splošen vtis je, da je bila parada kvalitetna, kakovostna. Vsi predsedniki društev so dobili navodila, kaj upoštevati pri pripravi parade, česar so se držali in tudi spoštovali. Generalno gledano so imeli kvaliteten odnos do dediščine, pri prikazovanju kmečkih del. Največje napake se še vedno pojavljajo pri izbiri oblačil, noš. Glede na parade drugod je bila noša še dokaj dobra, vendar se še vedno pojavljajo takšne, ki niso primerne za delo. Perfektni pa so bili rekviziti. Izogibali so se plastiki, sama kvaliteta rekvizitov je bila zares dobra“, je podala zaključno oceno predsednica komisije Pšajdova.

Tukaj si lahko ogledate slike.

 

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Kmečke šege in običaji po ulicah Gornje Radgone