Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Kmečke šege in običaji po ulicah Gornje Radgone

 

Ob odprtju jubilejnega, 50. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma „Agra 2012“, potekala tudi zanimiva parada, na kateri je slavila ekipa TD Sveti Jurij ob Ščavnici

Parada kmečkih šeg in običajevPotem ko v Gornji Radgoni kar nekaj let ni bilo zanimive predstavitve kmečkih šeg, običajev in opravil, je konec minulega tedna le potekala tovrstna parada. Ob 50 jubileju Mednarodnega kmetijsko živilskega sejma AGRA, z njim pa tudi Pomurskega sejma, je namreč ponovno zaživela Parada kmečkih šeg in opravil. V preteklih desetletjih je bilo organiziranih preko 15 tovrstnih parad kmečkih običajev, ki so bile nekakšen zaščitni znak sejma kmetijstva in živilstva v Gornji Radgoni.

Tokrat je Parada kmečkih šeg in opravil potekala na dan otvoritve sejma AGRA, vse skupaj se je v spremstvu tisoč glave množice začelo zgodaj popoldan na Tratah v Gornji Radgoni. Iz Trat se je parada vila po Ciril Metodovi ulici, zavila na Panonsko ulico pri Gostišču Casa del Nono, nato pa mimo „Boraka“ na Mladinsko ulico in pri vhodu 1 (pri stadionu) vstopila na sejmišče. Tu so parado pričakali tudi slavnostni otvoritelj 50. Agre, predsednik države dr. Danilo Türk ter številni gostje in obiskovalci od blizu in daleč.

Odločitev Pomurskega sejma za izvedbo Parade kmečkih šeg in opravil je narekovalo dejstvo, da je ravno jubilejni, Mednarodni kmetijsko živilskim sejem AGRA v Gornji Radgoni, ki ga obeležuje prikaz najnovejših dosežkov na področju kmetijstva in živilsko-predelovalne industrije, kjer je vse podkrepljeno z aktualnimi strokovnimi temami, hkrati pravo mesto, da se spomnimo, kako je potekal razvoj kmetijstva skozi čas, kako so v starih časih delali in nenazadnje kako so se tudi zabavali. V Pomurskem sejmu želijo, da se to izročilo ohranja med ljudmi in da se ob spoštovanju napredka in novega ceni tudi tradicija. Istočasno pa je to tudi priložnost, da se poveže in poveseli staro in mlado, ter da posamezni kraji in njihovi ljudje iz pokrajine ob Muri s svojo vedrino in nastopom obeležijo in predstavijo svoj kraj s prijaznim povabilom, da ga obiščemo.

Parada kmečkih šeg in običajevPovabilu za udeležbo v letošnji Paradi kmečkih šeg in opravil se je odzvalo 11 skupin iz Slovenije in skupina iz sosednje Avstrije: Klub preleških babic – Ljutomer; Kulturno turistično društvo Sončnica – Pertoča; Turistično društvo Sv. Jurij ob Ščavnici; Turistično društvo Rogaševci; Turistično društvo Mala Nedelja-Radoslavci; Športno turistično društvo Mahovci; Etnološko kulturno društvo Künštni Prleki-Ljutomer; Kulturno etnografsko društvo Juršinci; Turistično društvo Kapela; Glasbeno turistično društvo Klapovüh-Benedikt; Kulturno umetniško društvo Budinci ter gostje iz Avstrije : Oldtimer Fänclub Radkersburg. Dvanajst skupin in preko 250 udeležencev, je na 22 vozovih ob spremljavi ljudskih godcev, folklornih skupin, citrarjev in harmonikarjev prikazovalo običaje, ki nekako zamirajo oz. tonejo v pozabo, kot so: »prešanje« – stiskanje jabolk na stari način, pokušanje jabolčnika in jabolk; ličkanje in luščenje koruze in ob zaključku pogostitev- »lükev«; prikaz mlina na veter kot priče, kako se je mlela koruza, pšenica, ajda…v preteklosti; prikaz žetve na stari način; mlatitev žita z mlatilnico in spravljanje slame v kopico; mletje zrnja – »bintmilin« ali vetrnjača s katero se čisti zrnje; prikaz peke kruha in kvasenice, ocvirkovice in še kaj; prikaz »šubgarekrosa« v povezavi z Nusovsko slatino; prikaz opravil v jesenskem in zimskem času; pranje perila, klepanje kose, ličkanje – kožuhanje; žganjekuha; pletenje košar; česanje perja; priprava »putra«; stari fotograf ; prikaz vinogradništva skozi čas; sadje za sadni kruh in priprava sadnega kruha in pokušina; kvašenje zelja; predstavitev Prleške Republike ipd.

Parada kmečkih šeg in običajevKakor po mestnih ulicah so posamezne skupine nastopale tudi po sejmišču s svojimi folklornimi in glasbenimi točkami, ter drugimi predstavitvami. Tokratno povorko je spremljala tudi strokovna komisija v sestavi: Jelka Pšajd iz Pokrajinskega muzeja Murska Sobota (predsednica), Stanka Dešnik iz Krajinskega parka Goričko, Alojz Slavič iz Pomurskega sejma in Milan Nekrep iz Občine Gornja Radgona. Odločitev komisije je, da je najboljšo predstavitev starih običajev pripravilo Turistično društvo Sveti Jurij ob Ščavnici (mlin na veter, v stilu od pluga do mize), drugo mesto je osvojilo Turistično društvo Mala Nedelja – Radoslavci, tretje pa Kulturno umetniško društvo Budinci. „Splošen vtis je, da je bila parada kvalitetna, kakovostna. Vsi predsedniki društev so dobili navodila, kaj upoštevati pri pripravi parade, česar so se držali in tudi spoštovali. Generalno gledano so imeli kvaliteten odnos do dediščine, pri prikazovanju kmečkih del. Največje napake se še vedno pojavljajo pri izbiri oblačil, noš. Glede na parade drugod je bila noša še dokaj dobra, vendar se še vedno pojavljajo takšne, ki niso primerne za delo. Perfektni pa so bili rekviziti. Izogibali so se plastiki, sama kvaliteta rekvizitov je bila zares dobra“, je podala zaključno oceno predsednica komisije Pšajdova.

Tukaj si lahko ogledate slike.

 

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Kmečke šege in običaji po ulicah Gornje Radgone