V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

100 let Čebelarskega društva Sv. Jurij ob Ščavnici

 

Čebelarji so v spomin na čebelarski jubilej zasadili lipo

ČebelarjiV soboto, 11. avgusta, je na prireditvenem prostoru pod stoletnimi lipami potekala proslava 100 letnice Čebelarskega društva Sv. Jurij ob Ščavnici. Ta častitljivi društveni jubilej so počastili na proslavi, katere se je udeležilo veliko čebelarjev iz sosednjih društev in ljubiteljev čebelarstva, prav tako pa tudi številni drugi gostje, med njimi podpredsednik ČZ Slovenije Marko Alauf, predsednik Zveze čebelarskih društev Pomurja dr. Stanko Kapun, medena kraljica Čebelarske zveze društev Pomurja Nataša Bukovec in župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana.

V kulturnem programu so nastopili Pihalna godba Sv. Jurij ob Ščavnici, glasbeniki in pevci Tilen in Kristjan Voršič ter Klementina Vrbnjak, prireditev pa je vodila in povezovala Breda Žunič. O zgodovini društva je spregovoril predsednik društva Branko Gerlica.

Čebelarsko društvo Sv. Jurij ob Ščavnici, je nastalo leta 1912, kot Čebelarska družina Sv. Jurij ob Ščavnici, in ima pestro zgodovino, saj sta v tem času potekali dve svetovni vojni, ki sta vplivali na delovanje društva. Društvo se ne bi ohranilo, če ne bi bilo številnih zanesenjakov, ki so se zavedali tega, da so čebele pomembne za kmetijstvo in kmetijske pridelke. Učitelji, ki so sami čebelarili, nosijo veliko zaslug saj so spodbujali mlade k tej dejavnosti. Sicer pa je v davnih časih veljalo reklo, da mora vsaka večja kmetija pri hiši imeti vsaj nekaj panjev čebel. Začetki organiziranega čebelarstva so omenjeni v Šolski kroniki OŠ Stara Gora, že deset let prej, vendar so vzeli za letnico ustanovitve iz potrjenega zgodovinskega zapisa o ustanovitvi Čebelarske družine Sv. Jurij ob Ščavnici, je povedal predsednik društva. Društvu so ob tej priliki čestitali tudi podpredsednik ČZ Slovenije Marko Alauf, župan občine Anton Slana in predsednik ČZP dr. Stanko Kapun. Župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, ki je ob čestitki za njihov jubilej in o pomenu 100. obletnice med drugim dejal: »V veselje mi je, in v čast si štejem, da vam, ki ste se udeležili te veličastnega praznovanja 100 letnice ČD Sv. Jurij ob Ščavnici, zaželim dobrodošlico v imenu občine in članov OS ter v svojem imenu. Dolgost organiziranega čebelarstva v naših krajih potrjuje dejstvo, da so pobudniki in soustanovitelji čebelarske organiziranosti bili naši pradedje. Po pripovedovanju naših najstarejših ljudi pa lahko povem, da je čebelarstvo v naših krajih bilo razvito dosti prej. Čebele so nosilci poglavitnih naravnih ravnovesij pomembnih za sobivanje narave in človeka ter tudi primeri mnogih dobrih praks medsebojnih odnosov. Čebele nam zagotavljajo neposredne zdravstvene koristi, gospodarski doprinos v prireji medu ali medenih izdelkov še v večjem obsegu ter večjih gospodarskih koristi kot opraševalke. Potrebno je priznati, da čebelarji skupaj z čebelami opravljate pomembno in koristno, gospodarsko in družbeno poslanstvo.« Izračunal je, da v občini Sv. Jurij ob Ščavnici sobiva 40 milijonov čebel, ali 13.000 čebel na občana. Statistično gledano, 800.000 čebel na kvadratni kilometer zemlje.

Ob tej priliki so čebelarji podelili tudi zahvale in priznanja, ki jih ni bilo malo, in so jih prejeli zaslužni za razvoj in delovanje društva. Prejeli so jih: Franci Strah, Vlado Žinkovič, Anton Postružnik, Jožica Šijanec, Matija Perša, Franc Bec, Leon Rožman, Ivan Ketiš, Alojz in Janez Šijanec, Jože Kramberger, Janko Žunič in Branko Rajh.

Podpredsednik ČZ Slovenije Marko Alauf je ČD Sv. Jurij ob Ščavnici izročil najvišje odlikovanje Čebelarske zveze Slovenije, Odlikovanje z redom Antona Janše I. stopnje.

V spomin na praznovanje visokega jubileja, so po podelitvi priznanj čebelarji pri starem šolskem poslopju na Stari Gori, ki ga obkrožajo 100 letne lipe posadili lipo. To dejanje so simbolično opravili predsednik društva Branko Gerlica, župan Anton Slana, predsednik ZČD Pomurja dr. Stanko Kapun in podpredsednik ČZS Marko Alauf in medena kraljica Nataša Bukovec. Na veselici, ki so jo v spomin na visok jubilej pripravili krajani in ljubitelji čebelarstva, so ponujali čebelje pridelke, gospodinje čebelarke pa dobrote iz kmečkih krušnih peči. Za dobro voljo so skrbele Vesele Štajerke, s katerimi nikoli ni dolgčas...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno 100 let Čebelarskega društva Sv. Jurij ob Ščavnici