Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

100 let Čebelarskega društva Sv. Jurij ob Ščavnici

 

Čebelarji so v spomin na čebelarski jubilej zasadili lipo

ČebelarjiV soboto, 11. avgusta, je na prireditvenem prostoru pod stoletnimi lipami potekala proslava 100 letnice Čebelarskega društva Sv. Jurij ob Ščavnici. Ta častitljivi društveni jubilej so počastili na proslavi, katere se je udeležilo veliko čebelarjev iz sosednjih društev in ljubiteljev čebelarstva, prav tako pa tudi številni drugi gostje, med njimi podpredsednik ČZ Slovenije Marko Alauf, predsednik Zveze čebelarskih društev Pomurja dr. Stanko Kapun, medena kraljica Čebelarske zveze društev Pomurja Nataša Bukovec in župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana.

V kulturnem programu so nastopili Pihalna godba Sv. Jurij ob Ščavnici, glasbeniki in pevci Tilen in Kristjan Voršič ter Klementina Vrbnjak, prireditev pa je vodila in povezovala Breda Žunič. O zgodovini društva je spregovoril predsednik društva Branko Gerlica.

Čebelarsko društvo Sv. Jurij ob Ščavnici, je nastalo leta 1912, kot Čebelarska družina Sv. Jurij ob Ščavnici, in ima pestro zgodovino, saj sta v tem času potekali dve svetovni vojni, ki sta vplivali na delovanje društva. Društvo se ne bi ohranilo, če ne bi bilo številnih zanesenjakov, ki so se zavedali tega, da so čebele pomembne za kmetijstvo in kmetijske pridelke. Učitelji, ki so sami čebelarili, nosijo veliko zaslug saj so spodbujali mlade k tej dejavnosti. Sicer pa je v davnih časih veljalo reklo, da mora vsaka večja kmetija pri hiši imeti vsaj nekaj panjev čebel. Začetki organiziranega čebelarstva so omenjeni v Šolski kroniki OŠ Stara Gora, že deset let prej, vendar so vzeli za letnico ustanovitve iz potrjenega zgodovinskega zapisa o ustanovitvi Čebelarske družine Sv. Jurij ob Ščavnici, je povedal predsednik društva. Društvu so ob tej priliki čestitali tudi podpredsednik ČZ Slovenije Marko Alauf, župan občine Anton Slana in predsednik ČZP dr. Stanko Kapun. Župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, ki je ob čestitki za njihov jubilej in o pomenu 100. obletnice med drugim dejal: »V veselje mi je, in v čast si štejem, da vam, ki ste se udeležili te veličastnega praznovanja 100 letnice ČD Sv. Jurij ob Ščavnici, zaželim dobrodošlico v imenu občine in članov OS ter v svojem imenu. Dolgost organiziranega čebelarstva v naših krajih potrjuje dejstvo, da so pobudniki in soustanovitelji čebelarske organiziranosti bili naši pradedje. Po pripovedovanju naših najstarejših ljudi pa lahko povem, da je čebelarstvo v naših krajih bilo razvito dosti prej. Čebele so nosilci poglavitnih naravnih ravnovesij pomembnih za sobivanje narave in človeka ter tudi primeri mnogih dobrih praks medsebojnih odnosov. Čebele nam zagotavljajo neposredne zdravstvene koristi, gospodarski doprinos v prireji medu ali medenih izdelkov še v večjem obsegu ter večjih gospodarskih koristi kot opraševalke. Potrebno je priznati, da čebelarji skupaj z čebelami opravljate pomembno in koristno, gospodarsko in družbeno poslanstvo.« Izračunal je, da v občini Sv. Jurij ob Ščavnici sobiva 40 milijonov čebel, ali 13.000 čebel na občana. Statistično gledano, 800.000 čebel na kvadratni kilometer zemlje.

Ob tej priliki so čebelarji podelili tudi zahvale in priznanja, ki jih ni bilo malo, in so jih prejeli zaslužni za razvoj in delovanje društva. Prejeli so jih: Franci Strah, Vlado Žinkovič, Anton Postružnik, Jožica Šijanec, Matija Perša, Franc Bec, Leon Rožman, Ivan Ketiš, Alojz in Janez Šijanec, Jože Kramberger, Janko Žunič in Branko Rajh.

Podpredsednik ČZ Slovenije Marko Alauf je ČD Sv. Jurij ob Ščavnici izročil najvišje odlikovanje Čebelarske zveze Slovenije, Odlikovanje z redom Antona Janše I. stopnje.

V spomin na praznovanje visokega jubileja, so po podelitvi priznanj čebelarji pri starem šolskem poslopju na Stari Gori, ki ga obkrožajo 100 letne lipe posadili lipo. To dejanje so simbolično opravili predsednik društva Branko Gerlica, župan Anton Slana, predsednik ZČD Pomurja dr. Stanko Kapun in podpredsednik ČZS Marko Alauf in medena kraljica Nataša Bukovec. Na veselici, ki so jo v spomin na visok jubilej pripravili krajani in ljubitelji čebelarstva, so ponujali čebelje pridelke, gospodinje čebelarke pa dobrote iz kmečkih krušnih peči. Za dobro voljo so skrbele Vesele Štajerke, s katerimi nikoli ni dolgčas...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno 100 let Čebelarskega društva Sv. Jurij ob Ščavnici