Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

100 let Čebelarskega društva Sv. Jurij ob Ščavnici

 

Čebelarji so v spomin na čebelarski jubilej zasadili lipo

ČebelarjiV soboto, 11. avgusta, je na prireditvenem prostoru pod stoletnimi lipami potekala proslava 100 letnice Čebelarskega društva Sv. Jurij ob Ščavnici. Ta častitljivi društveni jubilej so počastili na proslavi, katere se je udeležilo veliko čebelarjev iz sosednjih društev in ljubiteljev čebelarstva, prav tako pa tudi številni drugi gostje, med njimi podpredsednik ČZ Slovenije Marko Alauf, predsednik Zveze čebelarskih društev Pomurja dr. Stanko Kapun, medena kraljica Čebelarske zveze društev Pomurja Nataša Bukovec in župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana.

V kulturnem programu so nastopili Pihalna godba Sv. Jurij ob Ščavnici, glasbeniki in pevci Tilen in Kristjan Voršič ter Klementina Vrbnjak, prireditev pa je vodila in povezovala Breda Žunič. O zgodovini društva je spregovoril predsednik društva Branko Gerlica.

Čebelarsko društvo Sv. Jurij ob Ščavnici, je nastalo leta 1912, kot Čebelarska družina Sv. Jurij ob Ščavnici, in ima pestro zgodovino, saj sta v tem času potekali dve svetovni vojni, ki sta vplivali na delovanje društva. Društvo se ne bi ohranilo, če ne bi bilo številnih zanesenjakov, ki so se zavedali tega, da so čebele pomembne za kmetijstvo in kmetijske pridelke. Učitelji, ki so sami čebelarili, nosijo veliko zaslug saj so spodbujali mlade k tej dejavnosti. Sicer pa je v davnih časih veljalo reklo, da mora vsaka večja kmetija pri hiši imeti vsaj nekaj panjev čebel. Začetki organiziranega čebelarstva so omenjeni v Šolski kroniki OŠ Stara Gora, že deset let prej, vendar so vzeli za letnico ustanovitve iz potrjenega zgodovinskega zapisa o ustanovitvi Čebelarske družine Sv. Jurij ob Ščavnici, je povedal predsednik društva. Društvu so ob tej priliki čestitali tudi podpredsednik ČZ Slovenije Marko Alauf, župan občine Anton Slana in predsednik ČZP dr. Stanko Kapun. Župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, ki je ob čestitki za njihov jubilej in o pomenu 100. obletnice med drugim dejal: »V veselje mi je, in v čast si štejem, da vam, ki ste se udeležili te veličastnega praznovanja 100 letnice ČD Sv. Jurij ob Ščavnici, zaželim dobrodošlico v imenu občine in članov OS ter v svojem imenu. Dolgost organiziranega čebelarstva v naših krajih potrjuje dejstvo, da so pobudniki in soustanovitelji čebelarske organiziranosti bili naši pradedje. Po pripovedovanju naših najstarejših ljudi pa lahko povem, da je čebelarstvo v naših krajih bilo razvito dosti prej. Čebele so nosilci poglavitnih naravnih ravnovesij pomembnih za sobivanje narave in človeka ter tudi primeri mnogih dobrih praks medsebojnih odnosov. Čebele nam zagotavljajo neposredne zdravstvene koristi, gospodarski doprinos v prireji medu ali medenih izdelkov še v večjem obsegu ter večjih gospodarskih koristi kot opraševalke. Potrebno je priznati, da čebelarji skupaj z čebelami opravljate pomembno in koristno, gospodarsko in družbeno poslanstvo.« Izračunal je, da v občini Sv. Jurij ob Ščavnici sobiva 40 milijonov čebel, ali 13.000 čebel na občana. Statistično gledano, 800.000 čebel na kvadratni kilometer zemlje.

Ob tej priliki so čebelarji podelili tudi zahvale in priznanja, ki jih ni bilo malo, in so jih prejeli zaslužni za razvoj in delovanje društva. Prejeli so jih: Franci Strah, Vlado Žinkovič, Anton Postružnik, Jožica Šijanec, Matija Perša, Franc Bec, Leon Rožman, Ivan Ketiš, Alojz in Janez Šijanec, Jože Kramberger, Janko Žunič in Branko Rajh.

Podpredsednik ČZ Slovenije Marko Alauf je ČD Sv. Jurij ob Ščavnici izročil najvišje odlikovanje Čebelarske zveze Slovenije, Odlikovanje z redom Antona Janše I. stopnje.

V spomin na praznovanje visokega jubileja, so po podelitvi priznanj čebelarji pri starem šolskem poslopju na Stari Gori, ki ga obkrožajo 100 letne lipe posadili lipo. To dejanje so simbolično opravili predsednik društva Branko Gerlica, župan Anton Slana, predsednik ZČD Pomurja dr. Stanko Kapun in podpredsednik ČZS Marko Alauf in medena kraljica Nataša Bukovec. Na veselici, ki so jo v spomin na visok jubilej pripravili krajani in ljubitelji čebelarstva, so ponujali čebelje pridelke, gospodinje čebelarke pa dobrote iz kmečkih krušnih peči. Za dobro voljo so skrbele Vesele Štajerke, s katerimi nikoli ni dolgčas...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno 100 let Čebelarskega društva Sv. Jurij ob Ščavnici