Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Slovenski mlekarji se uspešno upirajo tujim

 

Pripravili so mednarodno ocenjevanje mleka in mlečnih izdelkov

SejemJanez Erjavec, direktor Pomurskega sejma, in prof. dr. Bogdan Perko, Biotehniška fakulteta Ljubljana, Inštitut za mlekarstvo, sta na posebni tiskovni konferenci predstavila rezultate tradicionalnega mednarodnega ocenjevanja mleka in mlečnih izdelkov za odličja 49. Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA 2011. Na letošnjem ocenjevanju je sodelovalo 24 podjetij s 148 izdelki, ki imajo poreklo v Sloveniji, Hrvaški, Avstriji in Nemčiji. In kot je povedal predsednik ocenjevalne komisije, prof. dr. Bogdan Perko, je kakovost ocenjenih izdelkov zelo dobra, splošna pa je tudi ocena, da se slovenski mlekarji uspešno upirajo tujim.

„Mnenje članic in članov komisije o splošni kakovosti ocenjenih izdelkov je zelo dobro, število vzorcev pa primerljivo s številom v preteklem letu. Proizvajalci so na ocenjevanje poslali najboljše, kar proizvajajo. Izkazali so se tudi z novimi izdelki, s katerimi domača in mlečna predelovalna industrija v regiji uspešno zasleduje svetovne trende. Največ novosti je bilo na področju fermentiranih mlečnih napitkov, sicer pa so vsi proizvajalci na ocenjevanje prijavili svoje tradicionalno vrhunske mlečne izdelke. To še posebej velja za področje sirarstva. Pri tem moram poudariti, da je zadržati vrhunsko kakovost skozi daljše časovno obdobje vsaj tako težko kot na tržišče plasirati nove izdelke. Zato je to potrditev tradicionalne kakovosti lahko samo pohvalno dejstvo. Pohvalno je tudi to, da so se v boju za najvišja priznanja, ob boku z že uveljavljenimi podjetji, z izjemno kvaliteto enakovredno potegovali tudi mali proizvajalci. Število sodelujočih manjših proizvajalcev ter nivo njihovih ocen in priznanj so v porastu“, je menil prof. Perko.

Danes smo sicer priča vse večji globalizaciji trgovskih verig, kar otežuje sledljivost izdelku od pridelovalca do kupca. „Dejstvo je, da so zaradi stroge zakonodaje in inšpekcijskih pregledov izdelki na našem tržišču ne glede na svoje poreklo zdravstveno neoporečni in vredni zaupanja kupcev. Glede na to, kar smo poskusili na letošnjem ocenjevanju mleka in mlečnih izdelkov pod okriljem sejma AGRA, pa lahko ugotovim, da v trgovski ponudbi izstopajo izdelki iz Slovenije in sosedske regije, ki so več kot odlični tudi po senzoričnih lastnostih. Slovenija in sosednje države, ki so sodelovale na ocenjevanju, so v svetovnem merilu relativno majhno tržišče. Kljub temu pa so ponovno dokazale, da se lahko v tej regiji pohvalimo s številnimi kakovostnimi lokalnimi mlekarnami in proizvajalci mlečnih izdelkov. O tem najbolje pričajo visoke nagrade“, je prepričan predsednik ocenjevalne komisije.

Sicer pa je na ocenjevanju bilo podeljenih veliko visokih odličij, med drugim pa si je deset izdelkov prislužilo naziv šampion (trikrat zaporedno zlata medalja), izmed njih so štirje iz varaždinske Vindije: Albuminska ovčja skuta (Kmetija Novak), Mohant (Kmetija pr' Tonejovc), MU mlečni namaz kumare - gorčica – koper (Ljubljanske mlekarne, d.d.), Desert - jogurt z vanilijo, ter Desert - jogurtova smetana s podloženimi višnjami (oba Mlekarna Celeia, d.o.o.), Mleko v prahu (Pomurske mlekarne, d.d.), Fetaca - meki masni sir od kozjeg mlijeka u salamuri; Mliječni puding lješnjak – čokolada; Mliječni puding vanilija; Mliječni puding čokolada (vsi Vindija d.d.).

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Slovenski mlekarji se uspešno upirajo tujim