Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Slovenski mlekarji se uspešno upirajo tujim

 

Pripravili so mednarodno ocenjevanje mleka in mlečnih izdelkov

SejemJanez Erjavec, direktor Pomurskega sejma, in prof. dr. Bogdan Perko, Biotehniška fakulteta Ljubljana, Inštitut za mlekarstvo, sta na posebni tiskovni konferenci predstavila rezultate tradicionalnega mednarodnega ocenjevanja mleka in mlečnih izdelkov za odličja 49. Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA 2011. Na letošnjem ocenjevanju je sodelovalo 24 podjetij s 148 izdelki, ki imajo poreklo v Sloveniji, Hrvaški, Avstriji in Nemčiji. In kot je povedal predsednik ocenjevalne komisije, prof. dr. Bogdan Perko, je kakovost ocenjenih izdelkov zelo dobra, splošna pa je tudi ocena, da se slovenski mlekarji uspešno upirajo tujim.

„Mnenje članic in članov komisije o splošni kakovosti ocenjenih izdelkov je zelo dobro, število vzorcev pa primerljivo s številom v preteklem letu. Proizvajalci so na ocenjevanje poslali najboljše, kar proizvajajo. Izkazali so se tudi z novimi izdelki, s katerimi domača in mlečna predelovalna industrija v regiji uspešno zasleduje svetovne trende. Največ novosti je bilo na področju fermentiranih mlečnih napitkov, sicer pa so vsi proizvajalci na ocenjevanje prijavili svoje tradicionalno vrhunske mlečne izdelke. To še posebej velja za področje sirarstva. Pri tem moram poudariti, da je zadržati vrhunsko kakovost skozi daljše časovno obdobje vsaj tako težko kot na tržišče plasirati nove izdelke. Zato je to potrditev tradicionalne kakovosti lahko samo pohvalno dejstvo. Pohvalno je tudi to, da so se v boju za najvišja priznanja, ob boku z že uveljavljenimi podjetji, z izjemno kvaliteto enakovredno potegovali tudi mali proizvajalci. Število sodelujočih manjših proizvajalcev ter nivo njihovih ocen in priznanj so v porastu“, je menil prof. Perko.

Danes smo sicer priča vse večji globalizaciji trgovskih verig, kar otežuje sledljivost izdelku od pridelovalca do kupca. „Dejstvo je, da so zaradi stroge zakonodaje in inšpekcijskih pregledov izdelki na našem tržišču ne glede na svoje poreklo zdravstveno neoporečni in vredni zaupanja kupcev. Glede na to, kar smo poskusili na letošnjem ocenjevanju mleka in mlečnih izdelkov pod okriljem sejma AGRA, pa lahko ugotovim, da v trgovski ponudbi izstopajo izdelki iz Slovenije in sosedske regije, ki so več kot odlični tudi po senzoričnih lastnostih. Slovenija in sosednje države, ki so sodelovale na ocenjevanju, so v svetovnem merilu relativno majhno tržišče. Kljub temu pa so ponovno dokazale, da se lahko v tej regiji pohvalimo s številnimi kakovostnimi lokalnimi mlekarnami in proizvajalci mlečnih izdelkov. O tem najbolje pričajo visoke nagrade“, je prepričan predsednik ocenjevalne komisije.

Sicer pa je na ocenjevanju bilo podeljenih veliko visokih odličij, med drugim pa si je deset izdelkov prislužilo naziv šampion (trikrat zaporedno zlata medalja), izmed njih so štirje iz varaždinske Vindije: Albuminska ovčja skuta (Kmetija Novak), Mohant (Kmetija pr' Tonejovc), MU mlečni namaz kumare - gorčica – koper (Ljubljanske mlekarne, d.d.), Desert - jogurt z vanilijo, ter Desert - jogurtova smetana s podloženimi višnjami (oba Mlekarna Celeia, d.o.o.), Mleko v prahu (Pomurske mlekarne, d.d.), Fetaca - meki masni sir od kozjeg mlijeka u salamuri; Mliječni puding lješnjak – čokolada; Mliječni puding vanilija; Mliječni puding čokolada (vsi Vindija d.d.).

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Slovenski mlekarji se uspešno upirajo tujim