Rozalija Lutar iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni obeležila lep življenjski jubilej

Zalika LutarOb zadnjih izdihljajih letošnjega poletja je lep življenjski jubilej, 95. rojstni dan praznovala Rozalija, vsi jo poznajo kot Zaliko, Lutar iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni. Vse dobro, predvsem pa še veliko zdravja, so ji voščili mnogi svojci, prijatelji, znanci, sosedje..., obiskala pa jo je tudi delegacija rdečega križa. Ob tej priložnosti je pravo slovesnost pripravila Zalikina prijazna vnukinja Olga, pri kateri preživlja jesen življenja, ter njen mož Janko Fekonja in pravnukinja Simona. Zaliki so čestitali predstavniki rdečega križa, predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci –Zbigovci, Janko Auguštin, ki ji je v imenu RK izročil darilo, sekretarka Območnega združenja RK Gornja Radgona, Katja Makovec, ter poverjenika RK Tončka in Franc Breznik.

Pri 95 brez očal prebira Slovenske novice

Množice ljubiteljev vrhunskih vin, dobre kulinarike in zabave uživale na 8. Salonu Traminec v Radencih, kjer so ob odlični hrani in glasbi poskusili kar 107 vzorcev traminca

Salon Traminec 2017Minuli ponedeljek pozno popoldan in vse tja do polnoči, je v Zdravilišču Radenci že osmič potekal Salon Traminec, ki vsako leto ponudi najboljše tramince tako iz kleti slovenskih, kot tudi tujih vinarjev. Množice več kot 1000 obiskovalcev od blizu in daleč, predvsem prave ljubitelje vrhunske vinske kapljice, odlične kulinarike in zabave, so na novi lokaciji čakali izbrani traminci, vrhunska slovenska kulinarika, Mala šola vinskih okusov, glasbeni program pa je obogatila Neisha, dogodek pa je zaznamoval tudi nastop vitezinj in vitezov pesniškega turnirja.
Res je sicer organizatorjem in tudi ljubiteljem traminca tokrat ponagajalo vreme, saj se je dež vlil prav v času, ko bi se prireditev morala začeti. Zato so vse iz čudovitega naravnega okolja moral prenesti pod streho, tako da niti močen dež ni mogel do živega tokratnim gostom Salona traminec.

Salon Traminec letos prvič v Radencih

Gasilci z Janževega Vrha skuhali najboljši golaž!

Radgonska nočGotovo bi družabno življenje v Gornji Radgoni, brez sejemskih prireditev, bilo bistveno bolj revno in suhoparno. K sreči pa se na Pomurskem sejmišču odvijajo številne sejemske prireditve, v okviru katerih potekajo tudi mnogi spremljevalni dogodki. In tako je bilo tudi ob letošnjem, jubilejnem 55. mednarodnem kmetijsko – živilskem sejmu Agra med 26. in 31. avgustom. V šestih dneh se je namreč, v organizaciji Sejma Agra, zvrstilo veliko veselih in prijetnih dogodkov, tako da so na svoje prišli vsi obiskovalci, od najmlajših do nekoliko starejših in najstarejših. Skratka zadnji teden letošnjega avgusta je bil največji zabavni teden v Gornji Radgoni, v ospredju pa je bila „Radgonska noč", ki se je po nekaj letih spet vrnila v mesto ob Muri.

Letošnja Radgonska noč v znamenju skupine Magazin in Majolkine golažiade

Od Slovenskih Goric, do očaka Triglava!

TD Majolka na TriglavuTrditev, da dokler ne obiščeš najvišjega slovenskega vrha Triglav, nisi pravi Slovenec, je gnal nekaj članov Turističnega društva Majolka iz okolice Gornje Radgone, da so se iz Slovenskih Goric podali na dvodnevno potepanje na slovenskega očaka Triglav. Svojo pot so aktivisti omenjenega turističnega društva pričeli na Pokljuki, pa do Vodnikove koče in nato do Kredarice, kjer so prenočili.

Člani TD Majolka postali Slovenci, saj so obiskali Aljažev stolp

Med 32 ekipami iz Panonske nižine so se najbolje izkazali gasilci iz Doline

Ribja čorbaČeprav je Lendava svetovna prestolnica bograča, torej znamenite prekmurske in madžarske mesne jedi, to ne pomeni, da v najbolj vzhodnem slovenskem mestu nimajo radi tudi ribjih jedi. Nekoč Panonsko morje in današnja reka Mura nudi namreč kakovostno ribo, ki jo domačini pripravljajo na različne načine, posebnost pa je tudi ribja čorba. In tako je Madžarska samoupravna narodna skupnost občine Lendava minuli konec tedna organizirala tradicionalno zabavno-kulinarično prireditev, že 11. Mednarodno tekmovanje v kuhanju ribje čorbe. Na zelenici pred „Trgovino pri žagi" v Lendavi se je zbralo veliko obiskovalcev od blizu in daleč, ki so ob pokušnji ribje čorbe in ostalih dobrot spremljali nastope folklornih skupin in ljudskih pevcev, ki so peli in plesali plese iz Slovenije, Madžarske in Hrvaške. Najmlajši so se lahko zabavali na številnih točkah, tekmovanja v kuhanju te tradicionalne ribje jedi Panonske nižine se je udeležilo kar 32 ekip.

Po Lendavi je zadišalo po ribji čorbi

Godbeniki so Ludvika presenetili in zbudili ob pol noči!

Ludvik KrambergerO družini Kramberger, ki izvira iz Ženjaka pri Benediktu, je gotovo po vsej državi, pa tudi širše veliko znanega. Ne le zaradi očeta enajstih otrok Franca iz viničarske družine, ki je v tridesetih letih prejšnjega stoletja izdelal pravo letalo in se pognal v višave, in ki je bil za tiste čase pravi genij, saj je ob kolarstvu, katerega se je izučil, obvladal še več kot 20 rokodelskih poklicev in zato bil cenjen v okolici. Pa tudi ne le zaradi njegovega sina, dobrotnika iz Negove, Iveka, katerega so kot kandidata za predsednika države ustrelili v Jurovskem Dolu, temveč tudi zaradi devetega izmed 11 otrok, Ludvika, ki je najprej bil kovač, nato strojni tehnik, v zadnjega približno pol stoletja pa je, zlasti med starejšo in podeželsko populacijo, izjemno cenjen kot dopisnik in fotograf.

Starosta pisane besede in fotografije Ludvik Kramberger je obeležil častitljivih 80 let

V štirih dneh je 10 prijateljev prehodilo 172 kilometra iz dolenjske Šmarjete do prekmurske Cankove - pridružilo se jim je še šest kolesarjev

Od Dolenjske do PrekmurjaMinulo nedeljo, ko so na Cankovi potekale tradicionalne vaške igre desetih vasi iz občine Cankova in njihovih gostov, se je zaključil 4. prekmursko-dolenjski dobrodelni "pohod prijateljstva 2017". Po štirih dnevih hoje in prehojenih 172 kilometrov, od Šmarjete do Cankove, je 11 udeležencev s ponosom dejalo, da jim je uspel veliki met, kajti ni mačji kašelj po takšni vročini, kot je vladala od četrtka do nedelje (običajno jim je ob koncu posameznih etap malo ponagajal tudi dež), prehoditi takšno pot.

Pomurci so pešačili za

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Jubilejna "Agra 2012" s samimi superlativi

 

Minil je 50. mednarodni kmetijsko-živilski sejem

Zaključek Agre 2012Petdeseti mednarodni kmetijsko-živilski sejem „Agra 2012“, ki je na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni potekal med 25. in 30. avgustom, je uspešno praznoval svoj visoki jubilej. Ta tradicionalno največji sejem kmetijstva in živilstva v Sloveniji ter v sosedski regiji štirih držav je postregel s svežino številnih novosti, z bogato mednarodno udeležbo in s pestrim dogajanjem. Hkrati s sejmom Agra 2012 je potekal tudi bienalni mednarodni sejem embalaže, tehnike pakiranja in logistike „Inpak 2012“, celotno dogajanje, ki ga je spremljalo tudi lepo vreme, pa je poželo veliko pohval.

„Na različnih dogodkih in prireditvah smo dobili številne čestitke in pohvale, tako s strani slovenskih, kot tudi tujih predstavnikov, tako politike, stroke in gospodarstva. Sejem so v teh dneh obiskali najvidnejši predstavniki slovenske države, od predsednika republike dr. Danila Türka, predsednika DS mag. Blaža Kavčiča, predsednikov parlamentarnih odborov državnega zbora, poslancev, do ministrov in še posebej minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič, ki je že, kot je to tradicija, sodeloval na vseh pomembnih dogodkih, tudi z ekipo pristojnih sodelavcev. Med tujimi delegacijami pa v prvi vrsti naj omenim, da so sejem obiskali ministri iz kar osmih držav ter veleposlaniki in državni atašeji iz več kot 20 držav, tako Evrope, kot sveta. Svoje razstavne prostore so poleg avstrijske Štajerske imele še pokrajina Vojvodina, Republika Srbska in države Poljska, Madžarska in Brazilija. Za Pomurski sejem je pomembno, da so vsi razstavljalci zagotavljali, da je ta sejem za njih izrednega pomena in da bodo na njem zagotovo tudi v prihodnje. Na sejmu smo srečali veliko takih, ki jih letos ni, so pa zagotavljali, da naslednje leto zagotovo pridejo, še posebej, če bodo ugodnejše gospodarske razmere“, je po koncu šestdnevne prireditve razmišljal direktor Pomurskega sejma Janez Erajvec.

Zanj in za njegove sodelavce pa je ob vseh pohvalah in čestitkah, predvsem pomembno, kaj mislijo naši sosedje. Zato je Erjavec izpostavil le nekaj uradnih izjav. „Na srečanju avstrijske Štajerske je predsednik Kmetijsko gospodarske zbornice Avstrije poleg čestitke za sejem izjavil, da so nekoč kmetje iz Štajerske in jugovzhodne Avstrije hodili na graški sejem, danes pa imamo radgonski kmetijski sejem. Naš predstavnik iz Hrvaške nam je povedal, da bo naslednje leto, ko bo Hrvaška v EU, zagotovo radgonski sejem tudi njihov, kajti v Zagrebu tovrstnega sejma praktično ni več. Znani trgovec iz Italije, ki hodi v Gornjo Radgono že 40 let, nam je povedal, da je Gornja Radgona najpomembnejši sejem in da je v zadnjih letih dobil tudi številne slovenske firme, za katere prodaja tudi v Italiji“, dodaja Erjavec.

Skratka; Sejem postaja regionalen in primerljiv z večino kmetijskih sejmov v Evropi. Z razliko seveda, da je vsebinsko bogatejši. Je poleg Nitre edini sejem, ki ima vzorčne nasade, številna ocenjevanja in vrsto spremljevalnih dogodkov. Novosti, ki jih je letos predstavil, so bile dobro sprejete. Parada, permakulturni vrt, gozdna učna pot, Lipica, kot posebna predstavitev, avtohtone pasme živali, vrtec za živali, tudi žrebanje za nagrado avtomobil, organizirali smo avtobusni prevoz iz Ljubljane, različne popuste in ugodnosti pri vstopnicah, projekt Kupujem slovensko, kjer se je predstavilo 50 najpomembnejših slovenskih blagovnih znamk ipd. Vsi ti projekti so bili v nekem smislu, tudi razstava 50 let sejemske dejavnosti v Gornji Radgoni, poskus tistega, kako iz tradicije osvežiti današnji sejem – tudi slogan je bil Tradicionalno svež. V času sejma se je zgodilo preko 100 dogodkov, od tega več kot 60 strokovnih posvetov in to je več kot dostojna predstavitev slovenskega in evropskega kmetijstva. Obiskovalci sejma so imeli priložnost, da se seznanijo tako z delom ministrstva za kmetijstvo in okolje, njenih služb, tudi z delom evropske komisije in parlamenta, in seveda tudi s tem, kaj pomeni 50 let skupne kmetijske politike EU.

„Seveda so bile poleg ministrstva predstavljene vse pomembnejše inštitucije, ki so kakorkoli povezane s kmetijstvom. Strokovne razstave so bile v letošnjem letu res vrhunske, saj so se vsi organizatorji, od živinorejskih razstav in rastlinske proizvodnje, potrudili, da prikažejo res najboljše. Podelili smo preko 900 medalj in priznanj za najboljše izdelke, za blizu 1300 izdelkov, ki smo jih ocenjevali v sedmih žirijah in s tem pravzaprav omogočili, ne samo tekmovanja, ampak tudi dodatno promocijo. Množičen obisk sejma, blizu 120 tisoč obiskovalcev, kolikor jih je te dni obiskalo Gornjo Radgono, lahko smatramo kot največja nagrada za trud, ki smo ga vložili v ta projekt in seveda v pol stoletja sejma. Seveda pri tem ne gre le zasluga ekipe Pomurskega sejma, ampak tudi ekipe vseh strokovnih sodelavcev in lahko rečem tudi številnih prijateljev Pomurskega sejma. Vsem bi se želel ob tej priliki prisrčno zahvaliti in seveda še prav posebej predstavnikom medijev, ki ste to prireditev spremljali in tudi prispevali, da se je tokrat o kmetijstvu slišalo, bralo, videlo samo pozitivno. Tudi vzdušje med obiskovalci in razstavljalci je bilo pozitivno, poskušajmo to pozitivno vzdušje in energijo prenesti v širši slovenski prostor in tudi v priprave v naslednjo Agro v letu 2013“, je še dodal prvi mož Pomurskega sejma Janez Erjavec.

Zanimive so tudi številke in druga statistika jubilejne „Agre 2012“. Tako je bilo 1.720 razstavljavcev; 32 (Avstrija, Belgija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Češka, Danska, Finska, Francija, Hrvaška, Indija, Irska, Italija, Japonska, Južna Koreja, Kitajska, Litva, Luksemburg, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Srbija, Španija, Švedska, Švica, Turčija, Velika Britanija, ZDA) sodelujočih držav; 23.000 m2 razstavnih površin v halah; 27.000 m2 zunanjih razstavnih površin; 3.000 m2 razstav živali; 15.300 m2 vzorčnih nasadov, maneža; razstavni prostor skupaj: 68.300 m2; število obiskovalcev: ca. 120.000. Posebni poudarek je bil namenjen nekaterim projektom, kot so: "Kupujem slovensko" s predstavitvijo in pokušnjo 50 najboljših slovenskih blagovnih znamk; "Hrana iz naše bližine" - Ministrstvo za kmetijstvo in okolje; "Doživimo podeželje" s predstavitvijo krajinskih in naravnih parkov, turističnih kmetij in lokalne prehranske ponudbe; Ekološki ter regionalni pridelki in živila; Skupinske predstavitve dežel in držav (Dežela gostja Avstrijska Štajerska s projektom "Genuss Region Österreich", Avtonomna pokrajina Vojvodina s projektom "Najbolje iz Vojvodine", Brazilija, Madžarska, Poljska, Republika Srbska…); Strokovne razstave slovenskih avtohtonih pasem domačih živali (govedo, konji, drobnica, prašič, kokoš, čebela), državna razstava govedi lisaste pasme, razstava konj lipicancev, prašičev pasme SloHibrid, drobnice, čebelarstva, perutnine (Štajerska kokoš), malih živali, kraških ovčarjev, rib, razstava rastlinske proizvodnje in predstavitev dreves, grmovnic in vrst lesa iz slovenskih gozdov; Med vzorčnimi nasadi rastlinske proizvodnje je novost prikaz vrta po načinu permakulture z biodinamičnim gospodarjenjem; Sejemska učna gozdna pot je bogatejša za 50 novih dreves, zasajenih v čast visokega sejemskega jubileja; Najnovejši dosežki s področja kmetijske mehanizacije, orodja in opreme, kmetijskih gradenj, varovanja okolja...; Semena, sredstva za prehrano in nego živali ter rastlin; Oprema za živilskopredelovalno industrijo, vinarstvo in vinogradništvo; Razstava in pokušnja vin iz tradicionalno in ekološko pridelanega grozdja na Odprtem državnem ocenjevanju vin Vino Slovenija Gornja Radgona; Gostilna Slovenija s ponudbo slovenskih jedi; Predstavitev kmetijsko živilskega šolstva Slovenije...

Ob prisotnosti številnih visokih gostov iz političnega, gospodarskega in družbenega življenja je sejem odprl predsednik države dr. Danilo Türk, ki je dejal: »Ta sejem nas spominja na zelo pristen in zelo poučen način, kako temeljnega pomena je kmetijstvo za naše skupno bivanje. Večkrat poudarjam in ni odveč ponoviti, kmetijstvo je veliko več kot gospodarska dejavnost. Kmetijstvo je naša temeljna kultura. Je agrikultura, je naš odnos do zemlje, je naš odnos do vsega tistega, kar na najbolj temeljni način opredeljuje naše bivanje in našo prihodnost. Zato moramo s posebno skrbnostjo in z veliko pozornostjo razvoj usmerjati in se resnično vsi skupaj potruditi, da bo resnično dober in takšen, kot ga zahteva naš čas.«

V imenu organizatorja je obiskovalce pozdravil direktor družbe Pomurski sejem Janez Erjavec. Vsem je prijetno bivanje v Gornji Radgoni zaželel radgonski župan Anton Kampuš. V imenu slovenskega ministrstva za kmetijstvo in okolje je na otvoritveni slovesnosti spregovoril minister Franc Bogovič. Obiskovalce in razstavljavce sta pozdravila tudi novi predsednik KGZ Slovenije Cvetko Zupančič in Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije.

Tukaj si lahko ogledate nekatere izbrane slike. 

Otvoritev sejma, Parada, Lipicanci, Predsednik na ogledu, Nedelja, Ponedeljek, Torek, Sreda, Nogmetna tekma Vinarji - Olimpija,

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Jubilejna "Agra 2012" s samimi superlativi