Adventni venec ob 400-letni modri kavčini

Advent CerkvenjakTuristično društvo Cerkvenjak, ki predvsem skrbi za promocijo kraja in omenjene občine v Slovenskih goricah, skozi vse leto izvaja številne aktivnosti ter pripravlja takšne in drugačne dogodke in prireditve. Med njimi je gotovo najodmevnejša košnja na stari način, svoje dejavnosti pa ob koncu leta zaključijo z izdelavo in postavitvijo adventnega venca v središču Cerkvenjaka, in postavitvijo božičnih jaslic ob cerkvi Sv. Antona. Adventni venec člani društva izdelujejo pri svojem predsedniku Alojzu Zorku in tako je bilo tudi letos.

Ob Johanezovi kapeli v Cerkvenjaku so prižgali prvo svečko

Na ogled so tudi jaslice v kapniški jami

Advent pri MirjaniTudi ob letošnjem začetku adventnega časa je bilo zanimivo, veselo in prijetno v (in ob) Cvetličarni Mirjana, na gornjem grisu v Gornji Radgoni. Zadnji konec tedna v novembru so namreč, v sodelovanju z domačim vrtcem Manka Golarja, pripravili zanimive, že 17. tradicionalne adventne delavnice z izdelavo adventno-božičnih aranžmajev, spominkov in okraskov. Kot nam je povedala Mirjana Kavčič so adventne aktivnosti v cvetličarni, na dvorišču in kapniški jami potekale skozi cele dneve, le adventne delavnice so bile v popoldanskem oz. večernem času, ko so na svoje prišli otroci ter njihovi starši, dedki in babice.

Otroci so ustvarjali v adventnih delavnicah

Pripravili so prvo izmenjevalnico oblačil, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

IzmenjevalnicaPrav v času, ko se je, ne le v ZDA temveč po vsem svetu in tudi pri nas, največ govorilo o „črnem petku" ter zapravljanju in razsipništvu, se je v Mladinskem centru Gornja Radgona odvijala nadvse koristna akcija, ki jo je pripravila Iniciativa za zelene ideje „Rastišče". Šlo je za prvo izmenjevalnico oblačil v tem delu države, na katero so številni Prleki, Prekmurci, Štajerci in drugi prinesli kose oblačil, modnih dodatkov ali obutve, ki jih ne nosijo več, ter si za domov izbrali druge, katerih več ne uporablja kdo drug.

Zamenjali so oblačila in obutev

Kmečke ženske v Hiši dišečega traminca

Kmečke ženske pri SteyerjuDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga vodi Ema Škrobar, in ki deluje že 29 let, vsa leta svojega obstoja, ob koncu leta, pripravlja novoletno-božično srečanje članic društva, s katerim se jim zahvalijo za njihovo delovanje v društvu skozi vso leto. To je pravzaprav prijetno druženje, katerega se članice rade udeležujejo. In tako je bilo tudi tokrat, ko se je srečanja v znameniti Hiši dišečega traminca, na posestvu Steyer v Plitvici, udeležilo 38 članic. Prisotne je najprej pozdravila predsednica društva Ema Škrobar, ki se je članicam zahvalila za celoletno delo v društvu. Izrazila je tudi zadovoljstvo, da so se tako množično udeležile srečanja, ki je ob občnem zboru, njihovo največje srečanje in druženje.

Članice DKŽ Apače so imele novoletno srečanje pri Steyerju

Otroci (in ne le oni) bodo vse do 2. januarja 2019 prišli na svoje v SikaluZOO pri Radencih

SikaluZOOPodobno, kot že vrsto let, ob bližajočih se božično-novoletnih praznikih, bodo tudi letos na posestvu SikaluZOO, ki ga decembra preimenujejo v „Lučkolandijo" v Boračevi, dober streljaj iz središča Radencev, pripravili božične jaslice z živimi živalmi. Na površini treh hektarjev v samem živalskem vrtu družine Mitev, si bodo lahko obiskovalci, kjer so v tem času v ospredju otroci, med sprehodom ogledali edinstveno pravljično deželo z velikim številom živali, svetlobnih podobic: angelčkov, božičkov, jelenčkov, zvezdic, božičkov grad, vlakec, božičkove sani, snežinke, zvončke, veliko število lučk, darilnih paketov..., ki si jih je najlepše ogledati v temi.

Lučkolandija – pravljična dežela za otroke odpira vrata

Vrtni center Kurbus v znamenju velike adventne razstave in prazničnih lučk

Vrtni center KurbusTik ob regionalni cesti so na izhodu iz Gornje Radgone, v smeri Radencev, v Vrtnem centru Kurbus odprli že šesto veliko adventno razstavo, na kateri je božično novoletna dekoracija na ogled v soju lučk. Vstop na razstavo je brezplačen, saj je vse razstavljene artikle moč tudi kupiti. S tem v Vrtnem centru Kurbus prodajnemu prostoru vdihnejo nove vsebine, obiskovalcem pa ponudijo številne ideje za krasitev doma ter poskrbijo, da pozabijo na skrbi in začutijo čarobnost adventnega časa.

Zaživela je „Zimska pravljica

Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Jubilejna "Agra 2012" s samimi superlativi

 

Minil je 50. mednarodni kmetijsko-živilski sejem

Zaključek Agre 2012Petdeseti mednarodni kmetijsko-živilski sejem „Agra 2012“, ki je na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni potekal med 25. in 30. avgustom, je uspešno praznoval svoj visoki jubilej. Ta tradicionalno največji sejem kmetijstva in živilstva v Sloveniji ter v sosedski regiji štirih držav je postregel s svežino številnih novosti, z bogato mednarodno udeležbo in s pestrim dogajanjem. Hkrati s sejmom Agra 2012 je potekal tudi bienalni mednarodni sejem embalaže, tehnike pakiranja in logistike „Inpak 2012“, celotno dogajanje, ki ga je spremljalo tudi lepo vreme, pa je poželo veliko pohval.

„Na različnih dogodkih in prireditvah smo dobili številne čestitke in pohvale, tako s strani slovenskih, kot tudi tujih predstavnikov, tako politike, stroke in gospodarstva. Sejem so v teh dneh obiskali najvidnejši predstavniki slovenske države, od predsednika republike dr. Danila Türka, predsednika DS mag. Blaža Kavčiča, predsednikov parlamentarnih odborov državnega zbora, poslancev, do ministrov in še posebej minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič, ki je že, kot je to tradicija, sodeloval na vseh pomembnih dogodkih, tudi z ekipo pristojnih sodelavcev. Med tujimi delegacijami pa v prvi vrsti naj omenim, da so sejem obiskali ministri iz kar osmih držav ter veleposlaniki in državni atašeji iz več kot 20 držav, tako Evrope, kot sveta. Svoje razstavne prostore so poleg avstrijske Štajerske imele še pokrajina Vojvodina, Republika Srbska in države Poljska, Madžarska in Brazilija. Za Pomurski sejem je pomembno, da so vsi razstavljalci zagotavljali, da je ta sejem za njih izrednega pomena in da bodo na njem zagotovo tudi v prihodnje. Na sejmu smo srečali veliko takih, ki jih letos ni, so pa zagotavljali, da naslednje leto zagotovo pridejo, še posebej, če bodo ugodnejše gospodarske razmere“, je po koncu šestdnevne prireditve razmišljal direktor Pomurskega sejma Janez Erajvec.

Zanj in za njegove sodelavce pa je ob vseh pohvalah in čestitkah, predvsem pomembno, kaj mislijo naši sosedje. Zato je Erjavec izpostavil le nekaj uradnih izjav. „Na srečanju avstrijske Štajerske je predsednik Kmetijsko gospodarske zbornice Avstrije poleg čestitke za sejem izjavil, da so nekoč kmetje iz Štajerske in jugovzhodne Avstrije hodili na graški sejem, danes pa imamo radgonski kmetijski sejem. Naš predstavnik iz Hrvaške nam je povedal, da bo naslednje leto, ko bo Hrvaška v EU, zagotovo radgonski sejem tudi njihov, kajti v Zagrebu tovrstnega sejma praktično ni več. Znani trgovec iz Italije, ki hodi v Gornjo Radgono že 40 let, nam je povedal, da je Gornja Radgona najpomembnejši sejem in da je v zadnjih letih dobil tudi številne slovenske firme, za katere prodaja tudi v Italiji“, dodaja Erjavec.

Skratka; Sejem postaja regionalen in primerljiv z večino kmetijskih sejmov v Evropi. Z razliko seveda, da je vsebinsko bogatejši. Je poleg Nitre edini sejem, ki ima vzorčne nasade, številna ocenjevanja in vrsto spremljevalnih dogodkov. Novosti, ki jih je letos predstavil, so bile dobro sprejete. Parada, permakulturni vrt, gozdna učna pot, Lipica, kot posebna predstavitev, avtohtone pasme živali, vrtec za živali, tudi žrebanje za nagrado avtomobil, organizirali smo avtobusni prevoz iz Ljubljane, različne popuste in ugodnosti pri vstopnicah, projekt Kupujem slovensko, kjer se je predstavilo 50 najpomembnejših slovenskih blagovnih znamk ipd. Vsi ti projekti so bili v nekem smislu, tudi razstava 50 let sejemske dejavnosti v Gornji Radgoni, poskus tistega, kako iz tradicije osvežiti današnji sejem – tudi slogan je bil Tradicionalno svež. V času sejma se je zgodilo preko 100 dogodkov, od tega več kot 60 strokovnih posvetov in to je več kot dostojna predstavitev slovenskega in evropskega kmetijstva. Obiskovalci sejma so imeli priložnost, da se seznanijo tako z delom ministrstva za kmetijstvo in okolje, njenih služb, tudi z delom evropske komisije in parlamenta, in seveda tudi s tem, kaj pomeni 50 let skupne kmetijske politike EU.

„Seveda so bile poleg ministrstva predstavljene vse pomembnejše inštitucije, ki so kakorkoli povezane s kmetijstvom. Strokovne razstave so bile v letošnjem letu res vrhunske, saj so se vsi organizatorji, od živinorejskih razstav in rastlinske proizvodnje, potrudili, da prikažejo res najboljše. Podelili smo preko 900 medalj in priznanj za najboljše izdelke, za blizu 1300 izdelkov, ki smo jih ocenjevali v sedmih žirijah in s tem pravzaprav omogočili, ne samo tekmovanja, ampak tudi dodatno promocijo. Množičen obisk sejma, blizu 120 tisoč obiskovalcev, kolikor jih je te dni obiskalo Gornjo Radgono, lahko smatramo kot največja nagrada za trud, ki smo ga vložili v ta projekt in seveda v pol stoletja sejma. Seveda pri tem ne gre le zasluga ekipe Pomurskega sejma, ampak tudi ekipe vseh strokovnih sodelavcev in lahko rečem tudi številnih prijateljev Pomurskega sejma. Vsem bi se želel ob tej priliki prisrčno zahvaliti in seveda še prav posebej predstavnikom medijev, ki ste to prireditev spremljali in tudi prispevali, da se je tokrat o kmetijstvu slišalo, bralo, videlo samo pozitivno. Tudi vzdušje med obiskovalci in razstavljalci je bilo pozitivno, poskušajmo to pozitivno vzdušje in energijo prenesti v širši slovenski prostor in tudi v priprave v naslednjo Agro v letu 2013“, je še dodal prvi mož Pomurskega sejma Janez Erjavec.

Zanimive so tudi številke in druga statistika jubilejne „Agre 2012“. Tako je bilo 1.720 razstavljavcev; 32 (Avstrija, Belgija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Češka, Danska, Finska, Francija, Hrvaška, Indija, Irska, Italija, Japonska, Južna Koreja, Kitajska, Litva, Luksemburg, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Srbija, Španija, Švedska, Švica, Turčija, Velika Britanija, ZDA) sodelujočih držav; 23.000 m2 razstavnih površin v halah; 27.000 m2 zunanjih razstavnih površin; 3.000 m2 razstav živali; 15.300 m2 vzorčnih nasadov, maneža; razstavni prostor skupaj: 68.300 m2; število obiskovalcev: ca. 120.000. Posebni poudarek je bil namenjen nekaterim projektom, kot so: "Kupujem slovensko" s predstavitvijo in pokušnjo 50 najboljših slovenskih blagovnih znamk; "Hrana iz naše bližine" - Ministrstvo za kmetijstvo in okolje; "Doživimo podeželje" s predstavitvijo krajinskih in naravnih parkov, turističnih kmetij in lokalne prehranske ponudbe; Ekološki ter regionalni pridelki in živila; Skupinske predstavitve dežel in držav (Dežela gostja Avstrijska Štajerska s projektom "Genuss Region Österreich", Avtonomna pokrajina Vojvodina s projektom "Najbolje iz Vojvodine", Brazilija, Madžarska, Poljska, Republika Srbska…); Strokovne razstave slovenskih avtohtonih pasem domačih živali (govedo, konji, drobnica, prašič, kokoš, čebela), državna razstava govedi lisaste pasme, razstava konj lipicancev, prašičev pasme SloHibrid, drobnice, čebelarstva, perutnine (Štajerska kokoš), malih živali, kraških ovčarjev, rib, razstava rastlinske proizvodnje in predstavitev dreves, grmovnic in vrst lesa iz slovenskih gozdov; Med vzorčnimi nasadi rastlinske proizvodnje je novost prikaz vrta po načinu permakulture z biodinamičnim gospodarjenjem; Sejemska učna gozdna pot je bogatejša za 50 novih dreves, zasajenih v čast visokega sejemskega jubileja; Najnovejši dosežki s področja kmetijske mehanizacije, orodja in opreme, kmetijskih gradenj, varovanja okolja...; Semena, sredstva za prehrano in nego živali ter rastlin; Oprema za živilskopredelovalno industrijo, vinarstvo in vinogradništvo; Razstava in pokušnja vin iz tradicionalno in ekološko pridelanega grozdja na Odprtem državnem ocenjevanju vin Vino Slovenija Gornja Radgona; Gostilna Slovenija s ponudbo slovenskih jedi; Predstavitev kmetijsko živilskega šolstva Slovenije...

Ob prisotnosti številnih visokih gostov iz političnega, gospodarskega in družbenega življenja je sejem odprl predsednik države dr. Danilo Türk, ki je dejal: »Ta sejem nas spominja na zelo pristen in zelo poučen način, kako temeljnega pomena je kmetijstvo za naše skupno bivanje. Večkrat poudarjam in ni odveč ponoviti, kmetijstvo je veliko več kot gospodarska dejavnost. Kmetijstvo je naša temeljna kultura. Je agrikultura, je naš odnos do zemlje, je naš odnos do vsega tistega, kar na najbolj temeljni način opredeljuje naše bivanje in našo prihodnost. Zato moramo s posebno skrbnostjo in z veliko pozornostjo razvoj usmerjati in se resnično vsi skupaj potruditi, da bo resnično dober in takšen, kot ga zahteva naš čas.«

V imenu organizatorja je obiskovalce pozdravil direktor družbe Pomurski sejem Janez Erjavec. Vsem je prijetno bivanje v Gornji Radgoni zaželel radgonski župan Anton Kampuš. V imenu slovenskega ministrstva za kmetijstvo in okolje je na otvoritveni slovesnosti spregovoril minister Franc Bogovič. Obiskovalce in razstavljavce sta pozdravila tudi novi predsednik KGZ Slovenije Cvetko Zupančič in Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije.

Tukaj si lahko ogledate nekatere izbrane slike. 

Otvoritev sejma, Parada, Lipicanci, Predsednik na ogledu, Nedelja, Ponedeljek, Torek, Sreda, Nogmetna tekma Vinarji - Olimpija,

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Jubilejna "Agra 2012" s samimi superlativi