Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Jubilejna "Agra 2012" s samimi superlativi

 

Minil je 50. mednarodni kmetijsko-živilski sejem

Zaključek Agre 2012Petdeseti mednarodni kmetijsko-živilski sejem „Agra 2012“, ki je na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni potekal med 25. in 30. avgustom, je uspešno praznoval svoj visoki jubilej. Ta tradicionalno največji sejem kmetijstva in živilstva v Sloveniji ter v sosedski regiji štirih držav je postregel s svežino številnih novosti, z bogato mednarodno udeležbo in s pestrim dogajanjem. Hkrati s sejmom Agra 2012 je potekal tudi bienalni mednarodni sejem embalaže, tehnike pakiranja in logistike „Inpak 2012“, celotno dogajanje, ki ga je spremljalo tudi lepo vreme, pa je poželo veliko pohval.

„Na različnih dogodkih in prireditvah smo dobili številne čestitke in pohvale, tako s strani slovenskih, kot tudi tujih predstavnikov, tako politike, stroke in gospodarstva. Sejem so v teh dneh obiskali najvidnejši predstavniki slovenske države, od predsednika republike dr. Danila Türka, predsednika DS mag. Blaža Kavčiča, predsednikov parlamentarnih odborov državnega zbora, poslancev, do ministrov in še posebej minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič, ki je že, kot je to tradicija, sodeloval na vseh pomembnih dogodkih, tudi z ekipo pristojnih sodelavcev. Med tujimi delegacijami pa v prvi vrsti naj omenim, da so sejem obiskali ministri iz kar osmih držav ter veleposlaniki in državni atašeji iz več kot 20 držav, tako Evrope, kot sveta. Svoje razstavne prostore so poleg avstrijske Štajerske imele še pokrajina Vojvodina, Republika Srbska in države Poljska, Madžarska in Brazilija. Za Pomurski sejem je pomembno, da so vsi razstavljalci zagotavljali, da je ta sejem za njih izrednega pomena in da bodo na njem zagotovo tudi v prihodnje. Na sejmu smo srečali veliko takih, ki jih letos ni, so pa zagotavljali, da naslednje leto zagotovo pridejo, še posebej, če bodo ugodnejše gospodarske razmere“, je po koncu šestdnevne prireditve razmišljal direktor Pomurskega sejma Janez Erajvec.

Zanj in za njegove sodelavce pa je ob vseh pohvalah in čestitkah, predvsem pomembno, kaj mislijo naši sosedje. Zato je Erjavec izpostavil le nekaj uradnih izjav. „Na srečanju avstrijske Štajerske je predsednik Kmetijsko gospodarske zbornice Avstrije poleg čestitke za sejem izjavil, da so nekoč kmetje iz Štajerske in jugovzhodne Avstrije hodili na graški sejem, danes pa imamo radgonski kmetijski sejem. Naš predstavnik iz Hrvaške nam je povedal, da bo naslednje leto, ko bo Hrvaška v EU, zagotovo radgonski sejem tudi njihov, kajti v Zagrebu tovrstnega sejma praktično ni več. Znani trgovec iz Italije, ki hodi v Gornjo Radgono že 40 let, nam je povedal, da je Gornja Radgona najpomembnejši sejem in da je v zadnjih letih dobil tudi številne slovenske firme, za katere prodaja tudi v Italiji“, dodaja Erjavec.

Skratka; Sejem postaja regionalen in primerljiv z večino kmetijskih sejmov v Evropi. Z razliko seveda, da je vsebinsko bogatejši. Je poleg Nitre edini sejem, ki ima vzorčne nasade, številna ocenjevanja in vrsto spremljevalnih dogodkov. Novosti, ki jih je letos predstavil, so bile dobro sprejete. Parada, permakulturni vrt, gozdna učna pot, Lipica, kot posebna predstavitev, avtohtone pasme živali, vrtec za živali, tudi žrebanje za nagrado avtomobil, organizirali smo avtobusni prevoz iz Ljubljane, različne popuste in ugodnosti pri vstopnicah, projekt Kupujem slovensko, kjer se je predstavilo 50 najpomembnejših slovenskih blagovnih znamk ipd. Vsi ti projekti so bili v nekem smislu, tudi razstava 50 let sejemske dejavnosti v Gornji Radgoni, poskus tistega, kako iz tradicije osvežiti današnji sejem – tudi slogan je bil Tradicionalno svež. V času sejma se je zgodilo preko 100 dogodkov, od tega več kot 60 strokovnih posvetov in to je več kot dostojna predstavitev slovenskega in evropskega kmetijstva. Obiskovalci sejma so imeli priložnost, da se seznanijo tako z delom ministrstva za kmetijstvo in okolje, njenih služb, tudi z delom evropske komisije in parlamenta, in seveda tudi s tem, kaj pomeni 50 let skupne kmetijske politike EU.

„Seveda so bile poleg ministrstva predstavljene vse pomembnejše inštitucije, ki so kakorkoli povezane s kmetijstvom. Strokovne razstave so bile v letošnjem letu res vrhunske, saj so se vsi organizatorji, od živinorejskih razstav in rastlinske proizvodnje, potrudili, da prikažejo res najboljše. Podelili smo preko 900 medalj in priznanj za najboljše izdelke, za blizu 1300 izdelkov, ki smo jih ocenjevali v sedmih žirijah in s tem pravzaprav omogočili, ne samo tekmovanja, ampak tudi dodatno promocijo. Množičen obisk sejma, blizu 120 tisoč obiskovalcev, kolikor jih je te dni obiskalo Gornjo Radgono, lahko smatramo kot največja nagrada za trud, ki smo ga vložili v ta projekt in seveda v pol stoletja sejma. Seveda pri tem ne gre le zasluga ekipe Pomurskega sejma, ampak tudi ekipe vseh strokovnih sodelavcev in lahko rečem tudi številnih prijateljev Pomurskega sejma. Vsem bi se želel ob tej priliki prisrčno zahvaliti in seveda še prav posebej predstavnikom medijev, ki ste to prireditev spremljali in tudi prispevali, da se je tokrat o kmetijstvu slišalo, bralo, videlo samo pozitivno. Tudi vzdušje med obiskovalci in razstavljalci je bilo pozitivno, poskušajmo to pozitivno vzdušje in energijo prenesti v širši slovenski prostor in tudi v priprave v naslednjo Agro v letu 2013“, je še dodal prvi mož Pomurskega sejma Janez Erjavec.

Zanimive so tudi številke in druga statistika jubilejne „Agre 2012“. Tako je bilo 1.720 razstavljavcev; 32 (Avstrija, Belgija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Češka, Danska, Finska, Francija, Hrvaška, Indija, Irska, Italija, Japonska, Južna Koreja, Kitajska, Litva, Luksemburg, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Srbija, Španija, Švedska, Švica, Turčija, Velika Britanija, ZDA) sodelujočih držav; 23.000 m2 razstavnih površin v halah; 27.000 m2 zunanjih razstavnih površin; 3.000 m2 razstav živali; 15.300 m2 vzorčnih nasadov, maneža; razstavni prostor skupaj: 68.300 m2; število obiskovalcev: ca. 120.000. Posebni poudarek je bil namenjen nekaterim projektom, kot so: "Kupujem slovensko" s predstavitvijo in pokušnjo 50 najboljših slovenskih blagovnih znamk; "Hrana iz naše bližine" - Ministrstvo za kmetijstvo in okolje; "Doživimo podeželje" s predstavitvijo krajinskih in naravnih parkov, turističnih kmetij in lokalne prehranske ponudbe; Ekološki ter regionalni pridelki in živila; Skupinske predstavitve dežel in držav (Dežela gostja Avstrijska Štajerska s projektom "Genuss Region Österreich", Avtonomna pokrajina Vojvodina s projektom "Najbolje iz Vojvodine", Brazilija, Madžarska, Poljska, Republika Srbska…); Strokovne razstave slovenskih avtohtonih pasem domačih živali (govedo, konji, drobnica, prašič, kokoš, čebela), državna razstava govedi lisaste pasme, razstava konj lipicancev, prašičev pasme SloHibrid, drobnice, čebelarstva, perutnine (Štajerska kokoš), malih živali, kraških ovčarjev, rib, razstava rastlinske proizvodnje in predstavitev dreves, grmovnic in vrst lesa iz slovenskih gozdov; Med vzorčnimi nasadi rastlinske proizvodnje je novost prikaz vrta po načinu permakulture z biodinamičnim gospodarjenjem; Sejemska učna gozdna pot je bogatejša za 50 novih dreves, zasajenih v čast visokega sejemskega jubileja; Najnovejši dosežki s področja kmetijske mehanizacije, orodja in opreme, kmetijskih gradenj, varovanja okolja...; Semena, sredstva za prehrano in nego živali ter rastlin; Oprema za živilskopredelovalno industrijo, vinarstvo in vinogradništvo; Razstava in pokušnja vin iz tradicionalno in ekološko pridelanega grozdja na Odprtem državnem ocenjevanju vin Vino Slovenija Gornja Radgona; Gostilna Slovenija s ponudbo slovenskih jedi; Predstavitev kmetijsko živilskega šolstva Slovenije...

Ob prisotnosti številnih visokih gostov iz političnega, gospodarskega in družbenega življenja je sejem odprl predsednik države dr. Danilo Türk, ki je dejal: »Ta sejem nas spominja na zelo pristen in zelo poučen način, kako temeljnega pomena je kmetijstvo za naše skupno bivanje. Večkrat poudarjam in ni odveč ponoviti, kmetijstvo je veliko več kot gospodarska dejavnost. Kmetijstvo je naša temeljna kultura. Je agrikultura, je naš odnos do zemlje, je naš odnos do vsega tistega, kar na najbolj temeljni način opredeljuje naše bivanje in našo prihodnost. Zato moramo s posebno skrbnostjo in z veliko pozornostjo razvoj usmerjati in se resnično vsi skupaj potruditi, da bo resnično dober in takšen, kot ga zahteva naš čas.«

V imenu organizatorja je obiskovalce pozdravil direktor družbe Pomurski sejem Janez Erjavec. Vsem je prijetno bivanje v Gornji Radgoni zaželel radgonski župan Anton Kampuš. V imenu slovenskega ministrstva za kmetijstvo in okolje je na otvoritveni slovesnosti spregovoril minister Franc Bogovič. Obiskovalce in razstavljavce sta pozdravila tudi novi predsednik KGZ Slovenije Cvetko Zupančič in Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije.

Tukaj si lahko ogledate nekatere izbrane slike. 

Otvoritev sejma, Parada, Lipicanci, Predsednik na ogledu, Nedelja, Ponedeljek, Torek, Sreda, Nogmetna tekma Vinarji - Olimpija,

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Jubilejna "Agra 2012" s samimi superlativi