Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Na 4. vaških igrah v Lutvercih je kar 41 dekletov in fantov streljajo s fračo

Vaške igre LutverciKrajevno vaški odbor Lutverci (Apaška dolina), ki ga vodi predsednik Viktor Sterniša, je konec minulega tedna, na domačem nogometnem igrišču v Lutvercih, pripravil 4. šaljive vaške igre ter streljanje s fračo, na katerih so v šestih zabavnih nalogah tekmovale štiri ekipe. Organizatorji so jih pričakovali nekoliko več, a tudi tako je bilo sila veselo in zabavno. Na igrah, ki so poleg nastopajočih, pritegnile veliko obiskovalcev iz Lutvercev in sosednjih vasi, so nastopili: PGD Lutverci (Jolanda Čerin, Tina Rojc, Patricija Flisar, Jana Kardinar, Tomas Slekovec, Danijel Kotnik, Niko Mulec), PGD Sveta Ana (Nejc Zorec, Matjaž Urošević, Domen Grajfoner, Sašo Zemljič, Valentina Konrad, Nataša Vodan), ekipa Kmetije 2017 (Sabina Mlakar, Maja Alič, Katja Poljanšek, Tomaž Begovič, Monika Košenina, Jan Klobasa, Mitja Roban) in "Dobrovoljčki" (Doris Sterniša, Jože Sterniša, Dani Sterniša, Anže Žnuderl, Milica Hozjan, Matjaž Soklič, Dejan Jaušovec, Doroteja Belna), katere člani prihajajo iz Prlekije. Posebni magnet za obiskovalce, zlasti tiste mlajše, so bili člani ekipe šova „Kmetija 2017", med katerimi je bil tudi domačin iz Gornje Radgone Jan Klobasa.

PGD Sveta Ana pred ekipo šova „Kmetija 2017

Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Jubilejna "Agra 2012" s samimi superlativi

 

Minil je 50. mednarodni kmetijsko-živilski sejem

Zaključek Agre 2012Petdeseti mednarodni kmetijsko-živilski sejem „Agra 2012“, ki je na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni potekal med 25. in 30. avgustom, je uspešno praznoval svoj visoki jubilej. Ta tradicionalno največji sejem kmetijstva in živilstva v Sloveniji ter v sosedski regiji štirih držav je postregel s svežino številnih novosti, z bogato mednarodno udeležbo in s pestrim dogajanjem. Hkrati s sejmom Agra 2012 je potekal tudi bienalni mednarodni sejem embalaže, tehnike pakiranja in logistike „Inpak 2012“, celotno dogajanje, ki ga je spremljalo tudi lepo vreme, pa je poželo veliko pohval.

„Na različnih dogodkih in prireditvah smo dobili številne čestitke in pohvale, tako s strani slovenskih, kot tudi tujih predstavnikov, tako politike, stroke in gospodarstva. Sejem so v teh dneh obiskali najvidnejši predstavniki slovenske države, od predsednika republike dr. Danila Türka, predsednika DS mag. Blaža Kavčiča, predsednikov parlamentarnih odborov državnega zbora, poslancev, do ministrov in še posebej minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič, ki je že, kot je to tradicija, sodeloval na vseh pomembnih dogodkih, tudi z ekipo pristojnih sodelavcev. Med tujimi delegacijami pa v prvi vrsti naj omenim, da so sejem obiskali ministri iz kar osmih držav ter veleposlaniki in državni atašeji iz več kot 20 držav, tako Evrope, kot sveta. Svoje razstavne prostore so poleg avstrijske Štajerske imele še pokrajina Vojvodina, Republika Srbska in države Poljska, Madžarska in Brazilija. Za Pomurski sejem je pomembno, da so vsi razstavljalci zagotavljali, da je ta sejem za njih izrednega pomena in da bodo na njem zagotovo tudi v prihodnje. Na sejmu smo srečali veliko takih, ki jih letos ni, so pa zagotavljali, da naslednje leto zagotovo pridejo, še posebej, če bodo ugodnejše gospodarske razmere“, je po koncu šestdnevne prireditve razmišljal direktor Pomurskega sejma Janez Erajvec.

Zanj in za njegove sodelavce pa je ob vseh pohvalah in čestitkah, predvsem pomembno, kaj mislijo naši sosedje. Zato je Erjavec izpostavil le nekaj uradnih izjav. „Na srečanju avstrijske Štajerske je predsednik Kmetijsko gospodarske zbornice Avstrije poleg čestitke za sejem izjavil, da so nekoč kmetje iz Štajerske in jugovzhodne Avstrije hodili na graški sejem, danes pa imamo radgonski kmetijski sejem. Naš predstavnik iz Hrvaške nam je povedal, da bo naslednje leto, ko bo Hrvaška v EU, zagotovo radgonski sejem tudi njihov, kajti v Zagrebu tovrstnega sejma praktično ni več. Znani trgovec iz Italije, ki hodi v Gornjo Radgono že 40 let, nam je povedal, da je Gornja Radgona najpomembnejši sejem in da je v zadnjih letih dobil tudi številne slovenske firme, za katere prodaja tudi v Italiji“, dodaja Erjavec.

Skratka; Sejem postaja regionalen in primerljiv z večino kmetijskih sejmov v Evropi. Z razliko seveda, da je vsebinsko bogatejši. Je poleg Nitre edini sejem, ki ima vzorčne nasade, številna ocenjevanja in vrsto spremljevalnih dogodkov. Novosti, ki jih je letos predstavil, so bile dobro sprejete. Parada, permakulturni vrt, gozdna učna pot, Lipica, kot posebna predstavitev, avtohtone pasme živali, vrtec za živali, tudi žrebanje za nagrado avtomobil, organizirali smo avtobusni prevoz iz Ljubljane, različne popuste in ugodnosti pri vstopnicah, projekt Kupujem slovensko, kjer se je predstavilo 50 najpomembnejših slovenskih blagovnih znamk ipd. Vsi ti projekti so bili v nekem smislu, tudi razstava 50 let sejemske dejavnosti v Gornji Radgoni, poskus tistega, kako iz tradicije osvežiti današnji sejem – tudi slogan je bil Tradicionalno svež. V času sejma se je zgodilo preko 100 dogodkov, od tega več kot 60 strokovnih posvetov in to je več kot dostojna predstavitev slovenskega in evropskega kmetijstva. Obiskovalci sejma so imeli priložnost, da se seznanijo tako z delom ministrstva za kmetijstvo in okolje, njenih služb, tudi z delom evropske komisije in parlamenta, in seveda tudi s tem, kaj pomeni 50 let skupne kmetijske politike EU.

„Seveda so bile poleg ministrstva predstavljene vse pomembnejše inštitucije, ki so kakorkoli povezane s kmetijstvom. Strokovne razstave so bile v letošnjem letu res vrhunske, saj so se vsi organizatorji, od živinorejskih razstav in rastlinske proizvodnje, potrudili, da prikažejo res najboljše. Podelili smo preko 900 medalj in priznanj za najboljše izdelke, za blizu 1300 izdelkov, ki smo jih ocenjevali v sedmih žirijah in s tem pravzaprav omogočili, ne samo tekmovanja, ampak tudi dodatno promocijo. Množičen obisk sejma, blizu 120 tisoč obiskovalcev, kolikor jih je te dni obiskalo Gornjo Radgono, lahko smatramo kot največja nagrada za trud, ki smo ga vložili v ta projekt in seveda v pol stoletja sejma. Seveda pri tem ne gre le zasluga ekipe Pomurskega sejma, ampak tudi ekipe vseh strokovnih sodelavcev in lahko rečem tudi številnih prijateljev Pomurskega sejma. Vsem bi se želel ob tej priliki prisrčno zahvaliti in seveda še prav posebej predstavnikom medijev, ki ste to prireditev spremljali in tudi prispevali, da se je tokrat o kmetijstvu slišalo, bralo, videlo samo pozitivno. Tudi vzdušje med obiskovalci in razstavljalci je bilo pozitivno, poskušajmo to pozitivno vzdušje in energijo prenesti v širši slovenski prostor in tudi v priprave v naslednjo Agro v letu 2013“, je še dodal prvi mož Pomurskega sejma Janez Erjavec.

Zanimive so tudi številke in druga statistika jubilejne „Agre 2012“. Tako je bilo 1.720 razstavljavcev; 32 (Avstrija, Belgija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Češka, Danska, Finska, Francija, Hrvaška, Indija, Irska, Italija, Japonska, Južna Koreja, Kitajska, Litva, Luksemburg, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Srbija, Španija, Švedska, Švica, Turčija, Velika Britanija, ZDA) sodelujočih držav; 23.000 m2 razstavnih površin v halah; 27.000 m2 zunanjih razstavnih površin; 3.000 m2 razstav živali; 15.300 m2 vzorčnih nasadov, maneža; razstavni prostor skupaj: 68.300 m2; število obiskovalcev: ca. 120.000. Posebni poudarek je bil namenjen nekaterim projektom, kot so: "Kupujem slovensko" s predstavitvijo in pokušnjo 50 najboljših slovenskih blagovnih znamk; "Hrana iz naše bližine" - Ministrstvo za kmetijstvo in okolje; "Doživimo podeželje" s predstavitvijo krajinskih in naravnih parkov, turističnih kmetij in lokalne prehranske ponudbe; Ekološki ter regionalni pridelki in živila; Skupinske predstavitve dežel in držav (Dežela gostja Avstrijska Štajerska s projektom "Genuss Region Österreich", Avtonomna pokrajina Vojvodina s projektom "Najbolje iz Vojvodine", Brazilija, Madžarska, Poljska, Republika Srbska…); Strokovne razstave slovenskih avtohtonih pasem domačih živali (govedo, konji, drobnica, prašič, kokoš, čebela), državna razstava govedi lisaste pasme, razstava konj lipicancev, prašičev pasme SloHibrid, drobnice, čebelarstva, perutnine (Štajerska kokoš), malih živali, kraških ovčarjev, rib, razstava rastlinske proizvodnje in predstavitev dreves, grmovnic in vrst lesa iz slovenskih gozdov; Med vzorčnimi nasadi rastlinske proizvodnje je novost prikaz vrta po načinu permakulture z biodinamičnim gospodarjenjem; Sejemska učna gozdna pot je bogatejša za 50 novih dreves, zasajenih v čast visokega sejemskega jubileja; Najnovejši dosežki s področja kmetijske mehanizacije, orodja in opreme, kmetijskih gradenj, varovanja okolja...; Semena, sredstva za prehrano in nego živali ter rastlin; Oprema za živilskopredelovalno industrijo, vinarstvo in vinogradništvo; Razstava in pokušnja vin iz tradicionalno in ekološko pridelanega grozdja na Odprtem državnem ocenjevanju vin Vino Slovenija Gornja Radgona; Gostilna Slovenija s ponudbo slovenskih jedi; Predstavitev kmetijsko živilskega šolstva Slovenije...

Ob prisotnosti številnih visokih gostov iz političnega, gospodarskega in družbenega življenja je sejem odprl predsednik države dr. Danilo Türk, ki je dejal: »Ta sejem nas spominja na zelo pristen in zelo poučen način, kako temeljnega pomena je kmetijstvo za naše skupno bivanje. Večkrat poudarjam in ni odveč ponoviti, kmetijstvo je veliko več kot gospodarska dejavnost. Kmetijstvo je naša temeljna kultura. Je agrikultura, je naš odnos do zemlje, je naš odnos do vsega tistega, kar na najbolj temeljni način opredeljuje naše bivanje in našo prihodnost. Zato moramo s posebno skrbnostjo in z veliko pozornostjo razvoj usmerjati in se resnično vsi skupaj potruditi, da bo resnično dober in takšen, kot ga zahteva naš čas.«

V imenu organizatorja je obiskovalce pozdravil direktor družbe Pomurski sejem Janez Erjavec. Vsem je prijetno bivanje v Gornji Radgoni zaželel radgonski župan Anton Kampuš. V imenu slovenskega ministrstva za kmetijstvo in okolje je na otvoritveni slovesnosti spregovoril minister Franc Bogovič. Obiskovalce in razstavljavce sta pozdravila tudi novi predsednik KGZ Slovenije Cvetko Zupančič in Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije.

Tukaj si lahko ogledate nekatere izbrane slike. 

Otvoritev sejma, Parada, Lipicanci, Predsednik na ogledu, Nedelja, Ponedeljek, Torek, Sreda, Nogmetna tekma Vinarji - Olimpija,

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Jubilejna "Agra 2012" s samimi superlativi