Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Tam kjer lovijo veliko divjad in gojijo fazane...

 

Lovci LD Radenci na potepu po Prekmurju in Porabju

LD Radenci izletČlani Lovske družine Radenci, v zadnjih letih, odkar jih vodi starešina Anton Šafarič, poleg skrbi za stalež divjadi ter varovanje narave in okolja, še posebej veliko pozornost namenjajo strokovnim ekskurzijam. Predvsem želijo videti kaj in kako delajo stanovske in podobne organizacije v drugih delih države in tudi izven državnih meja, zato poleg druženja, pogoste strokovne ekskurzije koristijo tudi za izobraževanje in izmenjavo izkušenj. Prav takšna je bila tudi njihova zadnja ekskurzija, ko so se s posebnim avtobusom ter v družbi partnerk, podali v neposredno bližino, na levi breg reke Mure, kjer pa so imeli zanimiv in pester program, saj so videli in doživeli marsikaj zanimivega in koristnega. Ob tem so se vsi prepričali, da ni potrebno potovati daleč od doma, še zlasti ne v tujino, da bi videli in doživeli mnogo lepega.

Že zgodnje lepo jutranjo vreme, ko so se udeleženci ekskurzije zbirali pri njihovem lovskem domu Jež v Boračevi, je napovedovalo, da se obeta lepo in prijetno celodnevno potepanje. In kmalu po sladkem okrepčilu ter „šilcu“ domače slivovke, je avtobus lokalnega prevoznika Vračko tours, že bil poln. Po nekaj kilometrih in nekaj minutah, po vožnji iz Boračeve, skozi Radence in čez reko Muro v Petanjce, je bil na sporedu že prvi postanek. Čeprav večina izletnikov živi le dober streljaj od Murskih Petrovcev, kjer domuje Policijska enota vodnikov službenih psov PU Murska Sobota, jih je le peščica videla in vedela kaj se tam dogaja. Zato jim je vodja enote, njihov sosed iz Radencev, Drago Kocbek, prijazno predstavil in razkazal enoto ter službene pse. Prav njihove zmožnosti in inteligenca so fascinirale vse prisotne.

Ker se člani radenske zelene bratovščine pogosto držijo pravila, da „prazna vreča ne stoji pokonci“, je že med vožnjo skozi Gederovce, torej že slabo uro po startu, padla odločitev, da je bo treba poskrbeti za „razdražene“ želodčke. Zato so že čez nekaj minut zasedli restavracijo znanega gostišča Mencigar, kjer je gospodar Robi s sodelavci poskrbel za odlično toplo malico (smetanova in gobova juha z ajdovimi žganci, ciganska pečenke, pražen krompir in veliko solate), katere se ne bi branile niti kronane glave. Da bi vse skupaj lažje požirali je dobrodošel tudi kakšen špricer, saj ni bilo bojazni pred policisti, kajti za vožnjo je skrbel avtobusni šofer Gusti. In prav on je poskrbel za nadaljevanje vožnje proti Goričkem, skozi Skakovce, Strukovce, Zenkovce, Bodonce, Radovce, Grad in Vidonce do Otovcev, kjer je na Sadjarstvu in vinogradništvu Vlado Smodiš potekal ogled pridelave različnih domačih pridelkov, ter degustacija likerjev, žganj in vin, nekateri so si ob tem tudi kupili razne domače izdelke. Ob prigrizku – domačem kruhu in različnimi namazi, so se mnogi, ki jih zanima vinogradništvo, sadjarstvo, zelenjadarstvo in podobna opravila, lahko marsikaj naučili.

Bolj ko se je avtobus poln veselih in dobro razpoloženih izletnikov premikal proti severu, bolj je že zaradi dvojezičnih tabel bilo jasno, da se bliža madžarska meja, ki to več ni, saj območje „železne zavese“, kjer se nekoč niti lovci niso smeli približevati, ni več nobeno mejno območje. Nova postaja radenskih lovcev pa je bil Krplivnik, majhna vasica s stotimi dušami, med Šalovci in Hodošem, s svojim etnološkim muzejem v kateri je na ogled etnološko-zgodovinska zbirka Stražna krajina (Örségi néprajzi-helytörténeti gyüjtemény). V hiši iz začetka 20. stoletja so domačini uredili etnografsko zbirko, kjer si poleg številnih drugih zgodovinskih predmetov lahko ogledamo opremljeno rezbarsko izbo, čebelnjak iz lesenih brun s slamnatimi panji, staro kuhinjo, statve in šolsko klop z učbeniki ipd. In medtem, ko je prijazna gostiteljica Erika predstavljala zbirko in razkazovala eksponate sta Valter in Suzana Kardoš iz domače pekarne v Šalovcih v senci starih zidov pripravila pravo pojedino domačih kruhov, zaseke, namazov, domačih klobas, prekmurska šunka..., seveda pa ni manjkalo niti ohlajenih domačih sokov, žganja, likerjev, vin ipd.

„Že uro po poldnevu smo bili v Prosenjakovcih, kjer nas je počakal lovski kolega, starešina LD Prosenjakovci Ludvik Rituper, ki nas je kot vodič in prevajalec za madžarščino, popeljal čez mejo na Madžarsko, kjer se slabih 10 kilometrov od nekdanje meje nahaja odličen lovski muzej, predvsem lovske trofeje in drugi eksponati. Gre za prijetno madžarsko vasico Magyarszombatfa, kjer domuje nenavaden, a izjemno zanimiv in lep lovski muzej, kakršnega ne najdeš povsod. Le dober streljaj od nekdanje železne zavese in mejnega prehoda v Prosenjakovcih se nam v čudovitem gozdičku prikaže nekoliko nenavadna hiša z nekaj divjimi živalmi v neposredni bližini. Z ene strani divje svinje, z druge jelen in košuta, pred hišo kurišče za kuhanje bograča, divjačinskega golaža, paprikaša, vse to pa je bil signal, da tudi v notranjosti ne more biti nič slabega. In res, v šestih medsebojno povezanih prostorih je na stotine lovskih trofej, med njimi divjad ne le iz Madžarske, temveč tudi iz sosednjih držav, zlasti Slovenije, Avstrije, nekdanje SFRJ, Romunije, celo iz Afrike, ZDA, Kanade. Navsezadnje nič nenavadnega, če nad 90 odstotkov teh trofej ne bi uplenil in zbral en sam človek, 69-letni nekdanji nogometaš in RTV mehanik Matyas Gömbös, ki se je davnega leta 1968 hudo poškodoval in šel med lovce. Postal je profesionalni jager in gospodar lovske družine, in takrat se je začela bera trofej“, nam je razlagal starešina radenskih lovcev Anton Šafarič, ki je ponosen na svoje stanovske kolege, katerim druženje izjemno veliko pomeni.

Po vrnitvi iz Madžarske, krajši postanek v gozdičku ob lepem lovskem domu LD Prosenjakovci, kjer sta si starešini Šafarič in Rituper izmenjala darila, slednji pa je ob kozarčku in prijetnem klepetu, še predstavil svojo lovsko družino. Predvsem lovijo veliko divjad, težave pa imajo z jelenjadjo in divjimi prašiči, ki v veliki meri povzročajo škodo okoliškim kmetom. Nato pa še en uradni vložek; vožnja iz Prosenjakovcev, skozi Selo, Fokovce, Andrejce, Sebeborce, Martjance, Noršince, Mursko Soboto, Rakičan, Lipovce in Beltince, do Gančanov, kjer domuje največje gojišče fazanov. Fazanerijo, kjer trenutno gojijo nekaj deset tisoč fazanov in drugih lovnih ptičev za izpust v naravo, je radenskim izletnikom predstavil vodja gojišča Dragan Zemljič. Nato pa je avtobus s prijetno druščino, z Ravenskega, čez Ivance, Bogojino, Tešanovce in Moravske Toplice, znova podal proti Goričkem, in sicer do Turistične kmetije Flisar v Zgornjih Moravcih, kjer jih je odlična gostiteljica Gabrijela razvajala z izvrstnimi prekmurskimi kulinaričnimi dobrotami ter doma pridelanimi vini in sadnimi sokovi... In nato, bolj se je sonce bližalo svojemu zahodu, težje se je vesela družba odločala za vrnitev proti deželi srčkov – Radencem. A kljub temu je padla odločitev, in nazaj skozi Moravske Toplice in Martjance, mimo Čarde in Puconcev, do Gorice, kjer je bilo še eno odžejanje. Nato pa skozi Polano, Černelavce, Veščico, Murske Črnce, Gradišče, Tropovce, Tišino in Petanjce, spet čez Muro v Radence in Boračevo, do domačega „Ježa“...

In tako se je končal še ene zanimiva ekskurzija radenske zelene bratovščine, kjer je že padla tudi odločitev, da se bodo prihodnje leto odpravili proti reki Soči, natančneje v Tolmin, kjer stanovski kolegi iz pobratene LD Tolmin praznujejo okrogel jubilej!

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Tam kjer lovijo veliko divjad in gojijo fazane...