Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Tam kjer lovijo veliko divjad in gojijo fazane...

 

Lovci LD Radenci na potepu po Prekmurju in Porabju

LD Radenci izletČlani Lovske družine Radenci, v zadnjih letih, odkar jih vodi starešina Anton Šafarič, poleg skrbi za stalež divjadi ter varovanje narave in okolja, še posebej veliko pozornost namenjajo strokovnim ekskurzijam. Predvsem želijo videti kaj in kako delajo stanovske in podobne organizacije v drugih delih države in tudi izven državnih meja, zato poleg druženja, pogoste strokovne ekskurzije koristijo tudi za izobraževanje in izmenjavo izkušenj. Prav takšna je bila tudi njihova zadnja ekskurzija, ko so se s posebnim avtobusom ter v družbi partnerk, podali v neposredno bližino, na levi breg reke Mure, kjer pa so imeli zanimiv in pester program, saj so videli in doživeli marsikaj zanimivega in koristnega. Ob tem so se vsi prepričali, da ni potrebno potovati daleč od doma, še zlasti ne v tujino, da bi videli in doživeli mnogo lepega.

Že zgodnje lepo jutranjo vreme, ko so se udeleženci ekskurzije zbirali pri njihovem lovskem domu Jež v Boračevi, je napovedovalo, da se obeta lepo in prijetno celodnevno potepanje. In kmalu po sladkem okrepčilu ter „šilcu“ domače slivovke, je avtobus lokalnega prevoznika Vračko tours, že bil poln. Po nekaj kilometrih in nekaj minutah, po vožnji iz Boračeve, skozi Radence in čez reko Muro v Petanjce, je bil na sporedu že prvi postanek. Čeprav večina izletnikov živi le dober streljaj od Murskih Petrovcev, kjer domuje Policijska enota vodnikov službenih psov PU Murska Sobota, jih je le peščica videla in vedela kaj se tam dogaja. Zato jim je vodja enote, njihov sosed iz Radencev, Drago Kocbek, prijazno predstavil in razkazal enoto ter službene pse. Prav njihove zmožnosti in inteligenca so fascinirale vse prisotne.

Ker se člani radenske zelene bratovščine pogosto držijo pravila, da „prazna vreča ne stoji pokonci“, je že med vožnjo skozi Gederovce, torej že slabo uro po startu, padla odločitev, da je bo treba poskrbeti za „razdražene“ želodčke. Zato so že čez nekaj minut zasedli restavracijo znanega gostišča Mencigar, kjer je gospodar Robi s sodelavci poskrbel za odlično toplo malico (smetanova in gobova juha z ajdovimi žganci, ciganska pečenke, pražen krompir in veliko solate), katere se ne bi branile niti kronane glave. Da bi vse skupaj lažje požirali je dobrodošel tudi kakšen špricer, saj ni bilo bojazni pred policisti, kajti za vožnjo je skrbel avtobusni šofer Gusti. In prav on je poskrbel za nadaljevanje vožnje proti Goričkem, skozi Skakovce, Strukovce, Zenkovce, Bodonce, Radovce, Grad in Vidonce do Otovcev, kjer je na Sadjarstvu in vinogradništvu Vlado Smodiš potekal ogled pridelave različnih domačih pridelkov, ter degustacija likerjev, žganj in vin, nekateri so si ob tem tudi kupili razne domače izdelke. Ob prigrizku – domačem kruhu in različnimi namazi, so se mnogi, ki jih zanima vinogradništvo, sadjarstvo, zelenjadarstvo in podobna opravila, lahko marsikaj naučili.

Bolj ko se je avtobus poln veselih in dobro razpoloženih izletnikov premikal proti severu, bolj je že zaradi dvojezičnih tabel bilo jasno, da se bliža madžarska meja, ki to več ni, saj območje „železne zavese“, kjer se nekoč niti lovci niso smeli približevati, ni več nobeno mejno območje. Nova postaja radenskih lovcev pa je bil Krplivnik, majhna vasica s stotimi dušami, med Šalovci in Hodošem, s svojim etnološkim muzejem v kateri je na ogled etnološko-zgodovinska zbirka Stražna krajina (Örségi néprajzi-helytörténeti gyüjtemény). V hiši iz začetka 20. stoletja so domačini uredili etnografsko zbirko, kjer si poleg številnih drugih zgodovinskih predmetov lahko ogledamo opremljeno rezbarsko izbo, čebelnjak iz lesenih brun s slamnatimi panji, staro kuhinjo, statve in šolsko klop z učbeniki ipd. In medtem, ko je prijazna gostiteljica Erika predstavljala zbirko in razkazovala eksponate sta Valter in Suzana Kardoš iz domače pekarne v Šalovcih v senci starih zidov pripravila pravo pojedino domačih kruhov, zaseke, namazov, domačih klobas, prekmurska šunka..., seveda pa ni manjkalo niti ohlajenih domačih sokov, žganja, likerjev, vin ipd.

„Že uro po poldnevu smo bili v Prosenjakovcih, kjer nas je počakal lovski kolega, starešina LD Prosenjakovci Ludvik Rituper, ki nas je kot vodič in prevajalec za madžarščino, popeljal čez mejo na Madžarsko, kjer se slabih 10 kilometrov od nekdanje meje nahaja odličen lovski muzej, predvsem lovske trofeje in drugi eksponati. Gre za prijetno madžarsko vasico Magyarszombatfa, kjer domuje nenavaden, a izjemno zanimiv in lep lovski muzej, kakršnega ne najdeš povsod. Le dober streljaj od nekdanje železne zavese in mejnega prehoda v Prosenjakovcih se nam v čudovitem gozdičku prikaže nekoliko nenavadna hiša z nekaj divjimi živalmi v neposredni bližini. Z ene strani divje svinje, z druge jelen in košuta, pred hišo kurišče za kuhanje bograča, divjačinskega golaža, paprikaša, vse to pa je bil signal, da tudi v notranjosti ne more biti nič slabega. In res, v šestih medsebojno povezanih prostorih je na stotine lovskih trofej, med njimi divjad ne le iz Madžarske, temveč tudi iz sosednjih držav, zlasti Slovenije, Avstrije, nekdanje SFRJ, Romunije, celo iz Afrike, ZDA, Kanade. Navsezadnje nič nenavadnega, če nad 90 odstotkov teh trofej ne bi uplenil in zbral en sam človek, 69-letni nekdanji nogometaš in RTV mehanik Matyas Gömbös, ki se je davnega leta 1968 hudo poškodoval in šel med lovce. Postal je profesionalni jager in gospodar lovske družine, in takrat se je začela bera trofej“, nam je razlagal starešina radenskih lovcev Anton Šafarič, ki je ponosen na svoje stanovske kolege, katerim druženje izjemno veliko pomeni.

Po vrnitvi iz Madžarske, krajši postanek v gozdičku ob lepem lovskem domu LD Prosenjakovci, kjer sta si starešini Šafarič in Rituper izmenjala darila, slednji pa je ob kozarčku in prijetnem klepetu, še predstavil svojo lovsko družino. Predvsem lovijo veliko divjad, težave pa imajo z jelenjadjo in divjimi prašiči, ki v veliki meri povzročajo škodo okoliškim kmetom. Nato pa še en uradni vložek; vožnja iz Prosenjakovcev, skozi Selo, Fokovce, Andrejce, Sebeborce, Martjance, Noršince, Mursko Soboto, Rakičan, Lipovce in Beltince, do Gančanov, kjer domuje največje gojišče fazanov. Fazanerijo, kjer trenutno gojijo nekaj deset tisoč fazanov in drugih lovnih ptičev za izpust v naravo, je radenskim izletnikom predstavil vodja gojišča Dragan Zemljič. Nato pa je avtobus s prijetno druščino, z Ravenskega, čez Ivance, Bogojino, Tešanovce in Moravske Toplice, znova podal proti Goričkem, in sicer do Turistične kmetije Flisar v Zgornjih Moravcih, kjer jih je odlična gostiteljica Gabrijela razvajala z izvrstnimi prekmurskimi kulinaričnimi dobrotami ter doma pridelanimi vini in sadnimi sokovi... In nato, bolj se je sonce bližalo svojemu zahodu, težje se je vesela družba odločala za vrnitev proti deželi srčkov – Radencem. A kljub temu je padla odločitev, in nazaj skozi Moravske Toplice in Martjance, mimo Čarde in Puconcev, do Gorice, kjer je bilo še eno odžejanje. Nato pa skozi Polano, Černelavce, Veščico, Murske Črnce, Gradišče, Tropovce, Tišino in Petanjce, spet čez Muro v Radence in Boračevo, do domačega „Ježa“...

In tako se je končal še ene zanimiva ekskurzija radenske zelene bratovščine, kjer je že padla tudi odločitev, da se bodo prihodnje leto odpravili proti reki Soči, natančneje v Tolmin, kjer stanovski kolegi iz pobratene LD Tolmin praznujejo okrogel jubilej!

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Tam kjer lovijo veliko divjad in gojijo fazane...