V štirih dneh je 10 prijateljev prehodilo 172 kilometra iz dolenjske Šmarjete do prekmurske Cankove - pridružilo se jim je še šest kolesarjev

Od Dolenjske do PrekmurjaMinulo nedeljo, ko so na Cankovi potekale tradicionalne vaške igre desetih vasi iz občine Cankova in njihovih gostov, se je zaključil 4. prekmursko-dolenjski dobrodelni "pohod prijateljstva 2017". Po štirih dnevih hoje in prehojenih 172 kilometrov, od Šmarjete do Cankove, je 11 udeležencev s ponosom dejalo, da jim je uspel veliki met, kajti ni mačji kašelj po takšni vročini, kot je vladala od četrtka do nedelje (običajno jim je ob koncu posameznih etap malo ponagajal tudi dež), prehoditi takšno pot.

Pomurci so pešačili za

Počitniški dnevi v družbi prijateljev

Radgončani na morjuV TA Dvoršak iz Lomanoš so se tudi letos potrudili in pripravili odlični poletni počitniški aranžma za vse tiste, ki so želeli z avtobusnim prevozom preživeti brezskrbne skupne počitniške dneve na morju in plaži mesta Novigrad ter Istrskih Toplicah na Hrvaškem. Že vrsto let, tradicionalno prvi teden v mesecu avgustu, se v TA Dvoršak zares potrudijo in pripravijo odlično počitnikovanje na obali Novigrada in Istrskih term. Tudi letos je bilo zanimanje za to ponudbo zelo veliko.

Skupaj so preživeli poletne počitnice

Na vaških igrah v Lutvercih jih je kar 38 streljajo s fračo

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču v Lutvercih je tamkajšnji vaški odbor, minuli konec tedna, pripravil 3. vaške igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo šest ekip predvsem iz Apaške doline, a tudi njihovi prijatelji iz Šaleške doline, ter iz Benedikta. Ob tem se je v streljanju s fračo borilo kar 38 tekmovalcev, od tega 31 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire. Zanimivost je pripravila tudi 53-letna Ivanka Gregorič, ki se je v Lutverce, iz več kot 30 km oddaljenih Grabšincev, pripeljala kar s štirikolesnikom.

Domačini pred Apačami in Nasovo

Osmič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Bujta repaV okviru 22. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 8. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In nič nenavadnega ni, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat, poleg predvsem domačih ekip, drugič nastopila tudi ekipa Slovenskih novic, ki se je še drugič morala zadovoljiti z nehvaležnim 4. mestom.

Bacardi boys pred vinogradniki in upokojenci

Pri Sveti Ani se je 14 ekip pomerilo v kuhanju Štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa Avtoservis Bauman - zbrana sredstva so namenili Vrtcu Lokavec

Kisla juha Sveta AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2017, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 7. tekmovanje v kuhanju Štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, Krajevni odbor Rdečega križa Lokavec in Okrepčevalnica Šenk, ki so na tekmovanje pritegnili več kot solidnih 14 ekip, čeprav so vročina in tudi številni dogodki v okolici, odvrnili še nekatere ekipe. Kljub vsemu je alfa in omega tekmovanja Lili Uroševič bila več kot zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Petnajsta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala še veliki pisker juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo.

Avtomehaniki pred kmeti in športniki

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Žetev Spodnja ŠčavnicaJulij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času, v izjemno veliki vročini, je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 35. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil vedno dobrodošlo.

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

S srpi in kosami nad zlato klasje!

Žetev Stara GoraV tem vročem poletnem času, ko je žetev pšenice na vrhuncu in ko so se pridelovalci, mlinarji in peki uspeli dogovoriti za odkupne cene, potekajo po državi različne prireditve povezane z žetvijo in košnjo zlatega klasja. Tako je tudi na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekala tradicionalna folklorno obarvana prireditev, že 23. žetev zlatega klasa, ki jo je, ob sodelovanju PGD Stara Gora, Kmetijsko svetovalne službe Gornja Radgona in TD Sv Jurij ob Ščavnici, pripravilo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij. Prireditev, ki sta jo povezovali humoristki Fanika in Jessika, se je odvijala ob znamenitem mlinu na veter na Stari Gori. Zbirališče tekmovalk in tekmovalcev, tam se je pozneje odvijala tudi veselica, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Klateži, je bilo pod stoletnimi drevesi ob gasilskem domu PGD Stara Gora.

Obiskovalci uživali na 23. žetvi zlatega klasa na Stari Gori

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Tam kjer lovijo veliko divjad in gojijo fazane...

 

Lovci LD Radenci na potepu po Prekmurju in Porabju

LD Radenci izletČlani Lovske družine Radenci, v zadnjih letih, odkar jih vodi starešina Anton Šafarič, poleg skrbi za stalež divjadi ter varovanje narave in okolja, še posebej veliko pozornost namenjajo strokovnim ekskurzijam. Predvsem želijo videti kaj in kako delajo stanovske in podobne organizacije v drugih delih države in tudi izven državnih meja, zato poleg druženja, pogoste strokovne ekskurzije koristijo tudi za izobraževanje in izmenjavo izkušenj. Prav takšna je bila tudi njihova zadnja ekskurzija, ko so se s posebnim avtobusom ter v družbi partnerk, podali v neposredno bližino, na levi breg reke Mure, kjer pa so imeli zanimiv in pester program, saj so videli in doživeli marsikaj zanimivega in koristnega. Ob tem so se vsi prepričali, da ni potrebno potovati daleč od doma, še zlasti ne v tujino, da bi videli in doživeli mnogo lepega.

Že zgodnje lepo jutranjo vreme, ko so se udeleženci ekskurzije zbirali pri njihovem lovskem domu Jež v Boračevi, je napovedovalo, da se obeta lepo in prijetno celodnevno potepanje. In kmalu po sladkem okrepčilu ter „šilcu“ domače slivovke, je avtobus lokalnega prevoznika Vračko tours, že bil poln. Po nekaj kilometrih in nekaj minutah, po vožnji iz Boračeve, skozi Radence in čez reko Muro v Petanjce, je bil na sporedu že prvi postanek. Čeprav večina izletnikov živi le dober streljaj od Murskih Petrovcev, kjer domuje Policijska enota vodnikov službenih psov PU Murska Sobota, jih je le peščica videla in vedela kaj se tam dogaja. Zato jim je vodja enote, njihov sosed iz Radencev, Drago Kocbek, prijazno predstavil in razkazal enoto ter službene pse. Prav njihove zmožnosti in inteligenca so fascinirale vse prisotne.

Ker se člani radenske zelene bratovščine pogosto držijo pravila, da „prazna vreča ne stoji pokonci“, je že med vožnjo skozi Gederovce, torej že slabo uro po startu, padla odločitev, da je bo treba poskrbeti za „razdražene“ želodčke. Zato so že čez nekaj minut zasedli restavracijo znanega gostišča Mencigar, kjer je gospodar Robi s sodelavci poskrbel za odlično toplo malico (smetanova in gobova juha z ajdovimi žganci, ciganska pečenke, pražen krompir in veliko solate), katere se ne bi branile niti kronane glave. Da bi vse skupaj lažje požirali je dobrodošel tudi kakšen špricer, saj ni bilo bojazni pred policisti, kajti za vožnjo je skrbel avtobusni šofer Gusti. In prav on je poskrbel za nadaljevanje vožnje proti Goričkem, skozi Skakovce, Strukovce, Zenkovce, Bodonce, Radovce, Grad in Vidonce do Otovcev, kjer je na Sadjarstvu in vinogradništvu Vlado Smodiš potekal ogled pridelave različnih domačih pridelkov, ter degustacija likerjev, žganj in vin, nekateri so si ob tem tudi kupili razne domače izdelke. Ob prigrizku – domačem kruhu in različnimi namazi, so se mnogi, ki jih zanima vinogradništvo, sadjarstvo, zelenjadarstvo in podobna opravila, lahko marsikaj naučili.

Bolj ko se je avtobus poln veselih in dobro razpoloženih izletnikov premikal proti severu, bolj je že zaradi dvojezičnih tabel bilo jasno, da se bliža madžarska meja, ki to več ni, saj območje „železne zavese“, kjer se nekoč niti lovci niso smeli približevati, ni več nobeno mejno območje. Nova postaja radenskih lovcev pa je bil Krplivnik, majhna vasica s stotimi dušami, med Šalovci in Hodošem, s svojim etnološkim muzejem v kateri je na ogled etnološko-zgodovinska zbirka Stražna krajina (Örségi néprajzi-helytörténeti gyüjtemény). V hiši iz začetka 20. stoletja so domačini uredili etnografsko zbirko, kjer si poleg številnih drugih zgodovinskih predmetov lahko ogledamo opremljeno rezbarsko izbo, čebelnjak iz lesenih brun s slamnatimi panji, staro kuhinjo, statve in šolsko klop z učbeniki ipd. In medtem, ko je prijazna gostiteljica Erika predstavljala zbirko in razkazovala eksponate sta Valter in Suzana Kardoš iz domače pekarne v Šalovcih v senci starih zidov pripravila pravo pojedino domačih kruhov, zaseke, namazov, domačih klobas, prekmurska šunka..., seveda pa ni manjkalo niti ohlajenih domačih sokov, žganja, likerjev, vin ipd.

„Že uro po poldnevu smo bili v Prosenjakovcih, kjer nas je počakal lovski kolega, starešina LD Prosenjakovci Ludvik Rituper, ki nas je kot vodič in prevajalec za madžarščino, popeljal čez mejo na Madžarsko, kjer se slabih 10 kilometrov od nekdanje meje nahaja odličen lovski muzej, predvsem lovske trofeje in drugi eksponati. Gre za prijetno madžarsko vasico Magyarszombatfa, kjer domuje nenavaden, a izjemno zanimiv in lep lovski muzej, kakršnega ne najdeš povsod. Le dober streljaj od nekdanje železne zavese in mejnega prehoda v Prosenjakovcih se nam v čudovitem gozdičku prikaže nekoliko nenavadna hiša z nekaj divjimi živalmi v neposredni bližini. Z ene strani divje svinje, z druge jelen in košuta, pred hišo kurišče za kuhanje bograča, divjačinskega golaža, paprikaša, vse to pa je bil signal, da tudi v notranjosti ne more biti nič slabega. In res, v šestih medsebojno povezanih prostorih je na stotine lovskih trofej, med njimi divjad ne le iz Madžarske, temveč tudi iz sosednjih držav, zlasti Slovenije, Avstrije, nekdanje SFRJ, Romunije, celo iz Afrike, ZDA, Kanade. Navsezadnje nič nenavadnega, če nad 90 odstotkov teh trofej ne bi uplenil in zbral en sam človek, 69-letni nekdanji nogometaš in RTV mehanik Matyas Gömbös, ki se je davnega leta 1968 hudo poškodoval in šel med lovce. Postal je profesionalni jager in gospodar lovske družine, in takrat se je začela bera trofej“, nam je razlagal starešina radenskih lovcev Anton Šafarič, ki je ponosen na svoje stanovske kolege, katerim druženje izjemno veliko pomeni.

Po vrnitvi iz Madžarske, krajši postanek v gozdičku ob lepem lovskem domu LD Prosenjakovci, kjer sta si starešini Šafarič in Rituper izmenjala darila, slednji pa je ob kozarčku in prijetnem klepetu, še predstavil svojo lovsko družino. Predvsem lovijo veliko divjad, težave pa imajo z jelenjadjo in divjimi prašiči, ki v veliki meri povzročajo škodo okoliškim kmetom. Nato pa še en uradni vložek; vožnja iz Prosenjakovcev, skozi Selo, Fokovce, Andrejce, Sebeborce, Martjance, Noršince, Mursko Soboto, Rakičan, Lipovce in Beltince, do Gančanov, kjer domuje največje gojišče fazanov. Fazanerijo, kjer trenutno gojijo nekaj deset tisoč fazanov in drugih lovnih ptičev za izpust v naravo, je radenskim izletnikom predstavil vodja gojišča Dragan Zemljič. Nato pa je avtobus s prijetno druščino, z Ravenskega, čez Ivance, Bogojino, Tešanovce in Moravske Toplice, znova podal proti Goričkem, in sicer do Turistične kmetije Flisar v Zgornjih Moravcih, kjer jih je odlična gostiteljica Gabrijela razvajala z izvrstnimi prekmurskimi kulinaričnimi dobrotami ter doma pridelanimi vini in sadnimi sokovi... In nato, bolj se je sonce bližalo svojemu zahodu, težje se je vesela družba odločala za vrnitev proti deželi srčkov – Radencem. A kljub temu je padla odločitev, in nazaj skozi Moravske Toplice in Martjance, mimo Čarde in Puconcev, do Gorice, kjer je bilo še eno odžejanje. Nato pa skozi Polano, Černelavce, Veščico, Murske Črnce, Gradišče, Tropovce, Tišino in Petanjce, spet čez Muro v Radence in Boračevo, do domačega „Ježa“...

In tako se je končal še ene zanimiva ekskurzija radenske zelene bratovščine, kjer je že padla tudi odločitev, da se bodo prihodnje leto odpravili proti reki Soči, natančneje v Tolmin, kjer stanovski kolegi iz pobratene LD Tolmin praznujejo okrogel jubilej!

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Tam kjer lovijo veliko divjad in gojijo fazane...