Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Tam kjer lovijo veliko divjad in gojijo fazane...

 

Lovci LD Radenci na potepu po Prekmurju in Porabju

LD Radenci izletČlani Lovske družine Radenci, v zadnjih letih, odkar jih vodi starešina Anton Šafarič, poleg skrbi za stalež divjadi ter varovanje narave in okolja, še posebej veliko pozornost namenjajo strokovnim ekskurzijam. Predvsem želijo videti kaj in kako delajo stanovske in podobne organizacije v drugih delih države in tudi izven državnih meja, zato poleg druženja, pogoste strokovne ekskurzije koristijo tudi za izobraževanje in izmenjavo izkušenj. Prav takšna je bila tudi njihova zadnja ekskurzija, ko so se s posebnim avtobusom ter v družbi partnerk, podali v neposredno bližino, na levi breg reke Mure, kjer pa so imeli zanimiv in pester program, saj so videli in doživeli marsikaj zanimivega in koristnega. Ob tem so se vsi prepričali, da ni potrebno potovati daleč od doma, še zlasti ne v tujino, da bi videli in doživeli mnogo lepega.

Že zgodnje lepo jutranjo vreme, ko so se udeleženci ekskurzije zbirali pri njihovem lovskem domu Jež v Boračevi, je napovedovalo, da se obeta lepo in prijetno celodnevno potepanje. In kmalu po sladkem okrepčilu ter „šilcu“ domače slivovke, je avtobus lokalnega prevoznika Vračko tours, že bil poln. Po nekaj kilometrih in nekaj minutah, po vožnji iz Boračeve, skozi Radence in čez reko Muro v Petanjce, je bil na sporedu že prvi postanek. Čeprav večina izletnikov živi le dober streljaj od Murskih Petrovcev, kjer domuje Policijska enota vodnikov službenih psov PU Murska Sobota, jih je le peščica videla in vedela kaj se tam dogaja. Zato jim je vodja enote, njihov sosed iz Radencev, Drago Kocbek, prijazno predstavil in razkazal enoto ter službene pse. Prav njihove zmožnosti in inteligenca so fascinirale vse prisotne.

Ker se člani radenske zelene bratovščine pogosto držijo pravila, da „prazna vreča ne stoji pokonci“, je že med vožnjo skozi Gederovce, torej že slabo uro po startu, padla odločitev, da je bo treba poskrbeti za „razdražene“ želodčke. Zato so že čez nekaj minut zasedli restavracijo znanega gostišča Mencigar, kjer je gospodar Robi s sodelavci poskrbel za odlično toplo malico (smetanova in gobova juha z ajdovimi žganci, ciganska pečenke, pražen krompir in veliko solate), katere se ne bi branile niti kronane glave. Da bi vse skupaj lažje požirali je dobrodošel tudi kakšen špricer, saj ni bilo bojazni pred policisti, kajti za vožnjo je skrbel avtobusni šofer Gusti. In prav on je poskrbel za nadaljevanje vožnje proti Goričkem, skozi Skakovce, Strukovce, Zenkovce, Bodonce, Radovce, Grad in Vidonce do Otovcev, kjer je na Sadjarstvu in vinogradništvu Vlado Smodiš potekal ogled pridelave različnih domačih pridelkov, ter degustacija likerjev, žganj in vin, nekateri so si ob tem tudi kupili razne domače izdelke. Ob prigrizku – domačem kruhu in različnimi namazi, so se mnogi, ki jih zanima vinogradništvo, sadjarstvo, zelenjadarstvo in podobna opravila, lahko marsikaj naučili.

Bolj ko se je avtobus poln veselih in dobro razpoloženih izletnikov premikal proti severu, bolj je že zaradi dvojezičnih tabel bilo jasno, da se bliža madžarska meja, ki to več ni, saj območje „železne zavese“, kjer se nekoč niti lovci niso smeli približevati, ni več nobeno mejno območje. Nova postaja radenskih lovcev pa je bil Krplivnik, majhna vasica s stotimi dušami, med Šalovci in Hodošem, s svojim etnološkim muzejem v kateri je na ogled etnološko-zgodovinska zbirka Stražna krajina (Örségi néprajzi-helytörténeti gyüjtemény). V hiši iz začetka 20. stoletja so domačini uredili etnografsko zbirko, kjer si poleg številnih drugih zgodovinskih predmetov lahko ogledamo opremljeno rezbarsko izbo, čebelnjak iz lesenih brun s slamnatimi panji, staro kuhinjo, statve in šolsko klop z učbeniki ipd. In medtem, ko je prijazna gostiteljica Erika predstavljala zbirko in razkazovala eksponate sta Valter in Suzana Kardoš iz domače pekarne v Šalovcih v senci starih zidov pripravila pravo pojedino domačih kruhov, zaseke, namazov, domačih klobas, prekmurska šunka..., seveda pa ni manjkalo niti ohlajenih domačih sokov, žganja, likerjev, vin ipd.

„Že uro po poldnevu smo bili v Prosenjakovcih, kjer nas je počakal lovski kolega, starešina LD Prosenjakovci Ludvik Rituper, ki nas je kot vodič in prevajalec za madžarščino, popeljal čez mejo na Madžarsko, kjer se slabih 10 kilometrov od nekdanje meje nahaja odličen lovski muzej, predvsem lovske trofeje in drugi eksponati. Gre za prijetno madžarsko vasico Magyarszombatfa, kjer domuje nenavaden, a izjemno zanimiv in lep lovski muzej, kakršnega ne najdeš povsod. Le dober streljaj od nekdanje železne zavese in mejnega prehoda v Prosenjakovcih se nam v čudovitem gozdičku prikaže nekoliko nenavadna hiša z nekaj divjimi živalmi v neposredni bližini. Z ene strani divje svinje, z druge jelen in košuta, pred hišo kurišče za kuhanje bograča, divjačinskega golaža, paprikaša, vse to pa je bil signal, da tudi v notranjosti ne more biti nič slabega. In res, v šestih medsebojno povezanih prostorih je na stotine lovskih trofej, med njimi divjad ne le iz Madžarske, temveč tudi iz sosednjih držav, zlasti Slovenije, Avstrije, nekdanje SFRJ, Romunije, celo iz Afrike, ZDA, Kanade. Navsezadnje nič nenavadnega, če nad 90 odstotkov teh trofej ne bi uplenil in zbral en sam človek, 69-letni nekdanji nogometaš in RTV mehanik Matyas Gömbös, ki se je davnega leta 1968 hudo poškodoval in šel med lovce. Postal je profesionalni jager in gospodar lovske družine, in takrat se je začela bera trofej“, nam je razlagal starešina radenskih lovcev Anton Šafarič, ki je ponosen na svoje stanovske kolege, katerim druženje izjemno veliko pomeni.

Po vrnitvi iz Madžarske, krajši postanek v gozdičku ob lepem lovskem domu LD Prosenjakovci, kjer sta si starešini Šafarič in Rituper izmenjala darila, slednji pa je ob kozarčku in prijetnem klepetu, še predstavil svojo lovsko družino. Predvsem lovijo veliko divjad, težave pa imajo z jelenjadjo in divjimi prašiči, ki v veliki meri povzročajo škodo okoliškim kmetom. Nato pa še en uradni vložek; vožnja iz Prosenjakovcev, skozi Selo, Fokovce, Andrejce, Sebeborce, Martjance, Noršince, Mursko Soboto, Rakičan, Lipovce in Beltince, do Gančanov, kjer domuje največje gojišče fazanov. Fazanerijo, kjer trenutno gojijo nekaj deset tisoč fazanov in drugih lovnih ptičev za izpust v naravo, je radenskim izletnikom predstavil vodja gojišča Dragan Zemljič. Nato pa je avtobus s prijetno druščino, z Ravenskega, čez Ivance, Bogojino, Tešanovce in Moravske Toplice, znova podal proti Goričkem, in sicer do Turistične kmetije Flisar v Zgornjih Moravcih, kjer jih je odlična gostiteljica Gabrijela razvajala z izvrstnimi prekmurskimi kulinaričnimi dobrotami ter doma pridelanimi vini in sadnimi sokovi... In nato, bolj se je sonce bližalo svojemu zahodu, težje se je vesela družba odločala za vrnitev proti deželi srčkov – Radencem. A kljub temu je padla odločitev, in nazaj skozi Moravske Toplice in Martjance, mimo Čarde in Puconcev, do Gorice, kjer je bilo še eno odžejanje. Nato pa skozi Polano, Černelavce, Veščico, Murske Črnce, Gradišče, Tropovce, Tišino in Petanjce, spet čez Muro v Radence in Boračevo, do domačega „Ježa“...

In tako se je končal še ene zanimiva ekskurzija radenske zelene bratovščine, kjer je že padla tudi odločitev, da se bodo prihodnje leto odpravili proti reki Soči, natančneje v Tolmin, kjer stanovski kolegi iz pobratene LD Tolmin praznujejo okrogel jubilej!

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Tam kjer lovijo veliko divjad in gojijo fazane...