V štirih dneh je 10 prijateljev prehodilo 172 kilometra iz dolenjske Šmarjete do prekmurske Cankove - pridružilo se jim je še šest kolesarjev

Od Dolenjske do PrekmurjaMinulo nedeljo, ko so na Cankovi potekale tradicionalne vaške igre desetih vasi iz občine Cankova in njihovih gostov, se je zaključil 4. prekmursko-dolenjski dobrodelni "pohod prijateljstva 2017". Po štirih dnevih hoje in prehojenih 172 kilometrov, od Šmarjete do Cankove, je 11 udeležencev s ponosom dejalo, da jim je uspel veliki met, kajti ni mačji kašelj po takšni vročini, kot je vladala od četrtka do nedelje (običajno jim je ob koncu posameznih etap malo ponagajal tudi dež), prehoditi takšno pot.

Pomurci so pešačili za

Počitniški dnevi v družbi prijateljev

Radgončani na morjuV TA Dvoršak iz Lomanoš so se tudi letos potrudili in pripravili odlični poletni počitniški aranžma za vse tiste, ki so želeli z avtobusnim prevozom preživeti brezskrbne skupne počitniške dneve na morju in plaži mesta Novigrad ter Istrskih Toplicah na Hrvaškem. Že vrsto let, tradicionalno prvi teden v mesecu avgustu, se v TA Dvoršak zares potrudijo in pripravijo odlično počitnikovanje na obali Novigrada in Istrskih term. Tudi letos je bilo zanimanje za to ponudbo zelo veliko.

Skupaj so preživeli poletne počitnice

Na vaških igrah v Lutvercih jih je kar 38 streljajo s fračo

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču v Lutvercih je tamkajšnji vaški odbor, minuli konec tedna, pripravil 3. vaške igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo šest ekip predvsem iz Apaške doline, a tudi njihovi prijatelji iz Šaleške doline, ter iz Benedikta. Ob tem se je v streljanju s fračo borilo kar 38 tekmovalcev, od tega 31 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire. Zanimivost je pripravila tudi 53-letna Ivanka Gregorič, ki se je v Lutverce, iz več kot 30 km oddaljenih Grabšincev, pripeljala kar s štirikolesnikom.

Domačini pred Apačami in Nasovo

Osmič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Bujta repaV okviru 22. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 8. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In nič nenavadnega ni, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat, poleg predvsem domačih ekip, drugič nastopila tudi ekipa Slovenskih novic, ki se je še drugič morala zadovoljiti z nehvaležnim 4. mestom.

Bacardi boys pred vinogradniki in upokojenci

Pri Sveti Ani se je 14 ekip pomerilo v kuhanju Štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa Avtoservis Bauman - zbrana sredstva so namenili Vrtcu Lokavec

Kisla juha Sveta AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2017, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 7. tekmovanje v kuhanju Štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, Krajevni odbor Rdečega križa Lokavec in Okrepčevalnica Šenk, ki so na tekmovanje pritegnili več kot solidnih 14 ekip, čeprav so vročina in tudi številni dogodki v okolici, odvrnili še nekatere ekipe. Kljub vsemu je alfa in omega tekmovanja Lili Uroševič bila več kot zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Petnajsta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala še veliki pisker juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo.

Avtomehaniki pred kmeti in športniki

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Žetev Spodnja ŠčavnicaJulij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času, v izjemno veliki vročini, je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 35. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil vedno dobrodošlo.

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

S srpi in kosami nad zlato klasje!

Žetev Stara GoraV tem vročem poletnem času, ko je žetev pšenice na vrhuncu in ko so se pridelovalci, mlinarji in peki uspeli dogovoriti za odkupne cene, potekajo po državi različne prireditve povezane z žetvijo in košnjo zlatega klasja. Tako je tudi na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekala tradicionalna folklorno obarvana prireditev, že 23. žetev zlatega klasa, ki jo je, ob sodelovanju PGD Stara Gora, Kmetijsko svetovalne službe Gornja Radgona in TD Sv Jurij ob Ščavnici, pripravilo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij. Prireditev, ki sta jo povezovali humoristki Fanika in Jessika, se je odvijala ob znamenitem mlinu na veter na Stari Gori. Zbirališče tekmovalk in tekmovalcev, tam se je pozneje odvijala tudi veselica, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Klateži, je bilo pod stoletnimi drevesi ob gasilskem domu PGD Stara Gora.

Obiskovalci uživali na 23. žetvi zlatega klasa na Stari Gori

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Južna Amerika: "Predmestje duš"

 

Popotnica Sabina Barbarič je predstavila potepanje po Peruju in Boliviji

Potopis Južna AmerikaStanovalci, njihovi svojci, ter zaposleni in obiskovalci Doma starejših občanov Radenci (DOSOR) so se pred nekaj dnevi »pridružili« Sabini Barbarič na popotovanju po Južni Ameriki, natančneje po Peruju in Boliviji. Skozi paleto fotografij in kratkih filmov sestavljenih iz čudovitih fotografij je znana popotnica predstavila deželi, ki sta prepoznavni predvsem po bogatih zgodovinskih, kulturnih in naravnih lepotah, kjer je moč čutiti globoko tradicijo, raznolikost prebivalstva in polnost življenja.

Prisotni so si med drugim ogledali: mesto Cusco, ki leži na kakšnih 3.300 m nadmorske višine in ga imenujejo tudi Popek sveta, in naj bi po legendi nastalo, ko je prvi Inkovski vladar Mancu Capak potoval tod skozi in zapičil svojo zlato palico v zemljo. Tu je nastala prestolnica Inkovskega imperija, mesto grajeno v obliki velikanske pume, enega od treh svetih inkovskih simbolov; Festival sonca - praznik sonca, - Inti Raymi, največji in najpomembnejši inkovski praznik, ki ga praznujejo na zimski solsticij in ki ga je inkovski imperij izvajal v čast bogu sonca – Intij. Najznamenitejša inkovska ceremonija tisočerih barv, kostumov in običajev; Machu Picchu - izgubljeno sveto mesto Inkov – ki se razprostira nad sveto dolino Urobamba je skrivnostno odeto v preteklost in je kraj, ki ga španski osvajalci nikoli niso odkrili. Do danes pa je ostala skrivnost kako so mesto zgradili in kam so prebivalci izginili. Machu Picchu je proglašen za svetovno znamenitost pod zaščito Unesca.

Potopis Južna AmerikaBolivija - dežela raznolikosti, s čudovitimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi in najvišje ležečo prestolnico na svetu, La Paz 3660 m/nv. Krasi jo več kot trideset etničnih skupin, ki še vedno skrbno varujejo svoje običaje. S sosednjim Perujem imata skupno zgodovino inkovskega imperija, ki je v svojem razcvetu zavzemal velik del zahoda Južne Amerike. Druži pa ju tudi narodni ponos obeh držav jezero Titicaca. Titikaka je največje in najvišje plovno jezero na svetu, ki leži nad 3.820 m nadmorske višine. Meri približno 8.300 km², z 900 km obale in 36 otoki, povprečna globina 140 – 180 m. Jezero še vedno ni popolnoma raziskano in prav zaradi tega krožijo govorice o potopljenih inkovskih mestih. Njegovo dno je raziskoval arheolog svetovnega formata, Francoz Jacques Cousteau. Otok Sonca (Isla del Sol), ki se je nekdaj imenoval Titicachi (Skala pume), in ga je naseljevalo istoimensko ljudstvo, po katerem je jezero dobilo ime. Po nekaterih pripovedih naj bi tu živeli Indijanci, prebivalci najstarejše civilizacije Tiwuanake. Jezero je v pradavnih časih segalo vse do prestolnice Tiwanakue. Slana puščava - Salar de Uyuni je največja solna puščava na svetu, ki se razteza vse v Čile. V velikosti cca 12.100 km2 na višini 3653 m. Številne visokogorske planote z jezeri, gejzirji in plamenci, delujočimi vulkani in Dalijevo galerijo na prostem osupnejo vsakega obiskovalca...

Ob vsem slišanem in videnem je več kot 80 stanovalcev Dosorja in zunanjih obiskovalcev bilo zelo navdušenih. In prav vsi se že veselijo drugega dela popotovanja s Sabino, ko jim bo konec oktobra predstavila še lepote Čila - »najdaljše in najbolj suhe« dežele v Južni Ameriki.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Južna Amerika: "Predmestje duš"