Minuli konec tedna, zadnji v mesecu novembru, je bilo sila veselo in razigrano v družini Lovrec iz Prlekije. Kako tudi ne, ko pa sta ponovno, po šestdesetih letih zakona, obnovila poročne zaobljube, Ana (rojena leta 1938) in Leopold Lovrec (1929) iz Trnovcev, v prleški občini Sveti Tomaž. Civilni obred biserne poroke je v Kulturnem domu, opravil župan občine Sveti Tomaž, Mirko Cvetko, cerkveni obred ter sveto mašo pa farni župnik Tomislav Roškarič. Ani in Leopoldu so se v zakonu rodili štirje sinovi (Milan, Franc, Mirko in Janez) in dve hčerki (Ivanka in Olga). Jesen življenja jima lepša štirinajst vnukov in osem pravnukov.
Tik pred začetkom prazničnega decembra, enako kot pred pol stoletja, ko sta se mlada soseda zaljubila in poročila, sta svojo zlato poroko obeležila Marija in Ciril Rajter iz Sp. Ročice pri Benediktu. In pri njiju popolnoma drži tisto, kar sta zapisala v povabilu na zlatoporočno slavje, in sicer „Poroka združi dve ločeni črti v eno; dvema življenjema brez smisla določi delo in podvoji moč posameznika, da ga lahko opravi; dvema osebama podeli razlog za življenje in nekaj, kar je vredno živeti". Zlato poroko sta Marija in Ciril praznovala v krogu domačih in prijateljev, na isti dan kot sta se pred petdesetimi leti poročila.. Svojo zvestobo sta tudi tokrat potrdila pred matičarjem, katerega je poosebljal župan občine Benedikta Milan Gumzer, in v farni cerkvi sv. Benedikta.
V krogu domačih in prijateljev sta 60 let skupnega zakonskega življenja - biserno poroko, praznovala Ivanka in Janez Sedej iz Žepovcev v Apaški dolini. Zakonsko zvestobo sta potrdila ob civilni poroki, ki jo je opravil župan občine Apače Franc Pižmoht, ki je ob tej priliki bisernoporočencema izročil svečano listino občine Apače. Ivanka se je rodila leta 1936 v Radovici pri Metliki. Janez pa je rojen leto pozneje na Cerkljanskem, ta del Slovenije je po prvi svetovni vojni pripadel Italiji. Ivanka in Janez sta med drugo svetovno vojno doživela veliko hudega. Že leta 1942 je italijanski okupator Ivankinega očeta odpeljal na Rab, odkoder se ni vrnil. Janezov oče pa je kot partizan ostal v Dachau. Od treh bratov, ki so bili v partizanih je najmlajši padel aprila 1945. Njegovo rojstno vas pa so Nemci novembra 1943 požgali.
"Zeko" v ZDA in Avstriji
Plesna šola Zeko med počitnicami nabirala znanje v tujini.
V želji, da bi čim bolj dohiteval svetovne trende, in da bi se čim več naučil ter to prenesel na domače plesalce, je vodja pomurske Plesne šole Zeko, Dejan Zečevič, minule počitnice izkoristil za dodatna izobraževanja in usposabljanja. Tako je med drugim bil v sosednji Avstriji ter celo v ZDA, kjer se je marsikaj naučil. Najprej se je „Zeko“ udeležil štiridnevnega seminarja v Schladmingu v sosednji Avstriji, ki ga je letos prvič organizirala Svetovna plesna zveza IDO.
»Bilo je zelo dobro, saj smo štiri dni trenirali po 6 do 7 ur na dan, sam sem se bolj udeleževal disco treningov, ker jih primanjkuje, hip hopa je kar precej čez celo leto. Bilo je tudi nekaj dobrih teoretičnih predavanj na razne teme«, nam je povedal Dejan Zečevič, ki sta se nato avgusta skupaj s Tadejo Markoja odpravila na tritedensko potepanje v ZDA, kjer je potekal največji Zumba fitness kongres na svetu. Udeležilo se ga je okoli 10.000 Zin inštruktorjev iz celega sveta. V Orlandu na Floridi, kjer je vse skupaj potekalo se je vadilo v kar dvajsetih dvoranah in sicer od jutra do večera.
»Bilo je nepozabno, veliko novih izkušenj in znanja sva si nabrala. Snemali smo tudi dvd št. 42 iz katerega se potem učijo vsi inštruktorji na svetu, ponosna sem, da sem bila izbrana med petnajstimi inštruktorji, ki smo lahko skupaj na odru zaplesali z Betom Perezom, ki je izumitelj Zumbe. Noro«, je dejala Tadeja Markoja, Dejan Zečevič pa dodaja: »Sam se Zumba kongresa nisem udeležil, ker nisem inštruktor Zumbe, sem pa izkoristil priložnost in obiskal nekaj treningov na svetovno znanem Broadway dance centru v New Yorku. Fantastično, tako da se bomo verjetno še odpravil čez lužo po znanje«.
Tukaj si lahko ogledate slike.
