S srpi in kosami nad zlato klasje!

Žetev Stara GoraV tem vročem poletnem času, ko je žetev pšenice na vrhuncu in ko so se pridelovalci, mlinarji in peki uspeli dogovoriti za odkupne cene, potekajo po državi različne prireditve povezane z žetvijo in košnjo zlatega klasja. Tako je tudi na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekala tradicionalna folklorno obarvana prireditev, že 23. žetev zlatega klasa, ki jo je, ob sodelovanju PGD Stara Gora, Kmetijsko svetovalne službe Gornja Radgona in TD Sv Jurij ob Ščavnici, pripravilo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij. Prireditev, ki sta jo povezovali humoristki Fanika in Jessika, se je odvijala ob znamenitem mlinu na veter na Stari Gori. Zbirališče tekmovalk in tekmovalcev, tam se je pozneje odvijala tudi veselica, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Klateži, je bilo pod stoletnimi drevesi ob gasilskem domu PGD Stara Gora.

Obiskovalci uživali na 23. žetvi zlatega klasa na Stari Gori

Tudi letos se je v sklopu dogodkov in aktivnosti, ki so bili načrtovani ob prazniku farnega zavetnika sv. Petra v Gornji Radgoni, organiziralo tradicionalno prijateljsko kolesarjenje

KolesarjenjePrva sobota v mesecu juliju je v župniji Gornja Radgona že peto leto namenjena za tradicionalno prijateljsko kolesarjenje. Tudi letos so ta dan namenili druženju ob poganjanju pedal kolesa, hkrati pa obiskali in spoznali veliko zanimivega. Tokratna kolesarska pot se je za vrle radgonske kolesarje pričela izpred Trstenjakovega doma v Gornji Radgoni ob blagoslovu domačega župnika Franca Hozjana za srečno vožnjo in vrnitev. Ob poti, ki je bila dolga nekaj čez 100 km, so si ogledali ob predstavitvi tamkajšnjega priljubljenega župnika Igorja Novaka novozgrajeno cerkev v Košakih, ki je bila nedavno odkupljena in vrnjena cerkvi, obiskali so Zavod Antona Martina Slomška, ki je mlada kulturna in vzgojna ustanova, ustanovo je leta 1995 ustanovila takrat škofija, danes Nadškofija Maribor.

Prijateljsko kolesarjenje iz Gornje Radgone v Maribor

Kislo štajersko župo so kuhali pod stoletnimi drevesi radenskega parka

Kisla juhaV okviru praznovanja 23. radenskega občinskega praznika, so poleg številnih takšnih in drugačnih prireditev, letos pripravili tudi 21. tradicionalno tekmovanje v kuhanju kisle štajerske juhe (žüpe) v kotličku na prostem. Letošnje tekmovanje, ki ga je pripravilo Turistično društvo Radenci, pod vodstvom predsednice Karmen Kavčič Žibret, je bilo na lepi lokaciji pod še nekaj preživelimi stoletnimi drevesi radenskega parka. V okviru prireditve se je sicer odvijalo marsikaj zanimivega, zlasti za otroke, tako da je na stotine obiskovalcev prišlo na svoje. Na samem tekmovanju, ki ga je v svojem duhovitem slogu povezoval domači humorist Emil Šmid, je nastopilo 14 ekip, katere so sestavljali glavni kuhar (ica) in pomočnik ter še kdo (predstavniki turizma, društev in sploh javnega življenja občine in regije ter tudi znani gostje). Bilo je resda zelo vroče, a težav vseeno ni bilo.

Mladina kuha najboljšo kislo juho

Piščančji pred kunčjim in ribjim paprikašem!

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 9. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred devetimi leti odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je lani organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj.

V Polani je devetič zadišalo po štirih vrstah paprikaša

Gasilci pred Smrkci in Babuškami!

Bogračiada ČernelavciMinuli izjemno topli vikend, ko se je po Pomurju odvijalo veliko takšnih in drugačnih prireditev in dogodkov je še posebej veliko pozornost pritegnilo 7. tekmovanje v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bograča, ki ga je v središču Černelavcev pri Murski Soboti, pripravila Gostilna Spirić. Nastopilo je kar 20 ekip iz širšega pomurskega območja, ki so bograč kuhale v kotličku na odprtem ognju. Prireditev na „glavnem trgu", pred gostiščem „Spirić" v Černelavcih se je začela že ob 16. uri, ko je bilo izjemno vroče, a so se tekmovalci znašli vsak po svoje, predvsem s hladnimi napitki. Po kuhanju in ocenjevanju skuhanih bogračev se je ozračje nekoliko ohladilo, a so pozneje za veselo in vroče vzdušje poskrbeli muzikantje.

Na 7. tekmovanju v kuhanju bograča v Černelavcih tekmovalo 20 ekip

Kdo kuha najboljšo prežganko, kislo juho, vampe, gobovo smetanovo juho...

Vogričevci jediMed ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tiste izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše in prežganke kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. In okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo soboto v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan.

Žüpe pa vampi nejbojši v Vogričovcih

Dolgoletni raznašalec časopisov Alojz Pisnjak in njegov brat dvojček Jože, sta se srečala z Abrahamom

Dvojčka PisnjakV teh toplih pomladnih mesecih je bilo izjemno prijetno, veselo in razigrano v družinah Pisnjak v Satahovcih ter Borejcih v Prekmurju. Kako tudi ne, ko pa sta se dvojčka Alojz in Jože, minulo nedeljo, srečala z Abrahamom in takšen življenjski jubilej je pač potrebno še posebej obeležiti. Dolgoletni raznašalec časopisov, predvsem Novic in Dela, Alojz Pisnjak, doma iz Satahovcev, se rodil le 15 minut pred bratom Jožetom iz Borejcev, tako da se je slavje začelo pri „starejšem" Alojzu in nadaljevalo v Borejcih. Skromna in prijazna Abrahamovca sta rojena v družini še dveh bratov (Štefan in Stanko) ter sestre, ki je žal umrla že po porodu. Pred leti jim je umrla tudi mama, oče pa je še živ. Oba sta služila JLA v Banjaluki, pozneje pa sta si ustvarila družini, ki jima v pravem pomenu besede, največ pomenita, saj imata skupaj kar devet otrok.

Dvojčka, ki ohranjata družinske vrednote!

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Dom penine za sedanje in bodoče generacije

 

Radgonske gorice ob visokem jubileju dobile prestižno vinoteka in spremljevalne objekte

Dom penineLetošnjo 160-letnico družbe Radgonskih goric in pridelave prve penine na slovenskih tleh, ki je tudi največkrat nagrajena, so v Gornji Radgoni zaznamovali z odprtjem Doma penine, ki so ga uredili v objektu pred njihovo znamenito kletjo pod slapom. V prestižni Dom penine za sedanje in bodoče generacije, so spremenili že desetletja propadajočo staro meščansko hišo na „gornjem grisu“ v Gornji Radgoni, in vanjo umestili vinoteko-prodajalno vin, degustacijsko dvorano in klubsko sobo ter uredili atrij in notranje dvorišče, ki vodi do kleti.

Novo pridobitev sta slovesno odprla direktor Radgonskih goric Borut Cvetkovič in predsednik države dr. Danilo Tūrk, odprtju pa sta med številnimi gosti prisostvovala tudi minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič, in predsednik GZS Samo Milič Hribar. Naložba je vredna 900 tisoč evrov, od tega so 18 odstotkov nepovratnih sredstev zagotovili z razpisi iz evropskih virov, namenjenih za razvoj podeželja. Objekt, ki je bil postavljen v 17. stoletju, je bil pod spomeniškim varstvom, pred obnovo pa je bilo potrebnih veliko usklajevanj s strokovnimi službami zavoda za varstvo kulturne dediščine, novembra lani so se nato začela gradbena dela in se pred nekaj dnevi zaključila.

...predsedniku Türku podarili ključ, ki odpira vrata Radgonske kleti...

Direktor Cvetkovič je ob odprtju objekta izrazil pričakovanje, da bo dejavnost, ki se bo odslej tam odvijala, vnesla več življenja v ta del starega radgonskega mestnega jedra. Da je ime radgonske penine močno zasidrano v slovenski vinski kulturi, je poudaril Tūrk in dodal, da je kot diplomat in predstavnik države v Združenih narodih svojim gostom imel pogosto možnost ponuditi radgonsko penino in slišal mnogo pohval, tudi od velikih poznavalcev. „Izrekam vam iskreno dobrodošlico v našem Domu penine. V domu, v katerega smo vnesli prijaznost, veselje in toplino, za vse, ki bodo iskrenih misli in vedrega duha stopili vanj. Uspelo nam je iz te stare meščanske hiše v najstarejšem delu mesta Gornja Radgona zgraditi Dom, ki ga danes in v letu, ko praznujemo 160 let pridelave prve penine na slovenskih tleh, uradno predajamo v uporabo. Verjamemo, da bo v novem Domu penine vsak našel kaj zase – predvsem pa si želimo, da bi v njem našli priložnosti za sprostitev in druženje ob naših vinih. Naj bodo trenutki, preživeti v tem domu, bogati, kot je bogata zgodovina tega objekta in katere del smo z obnovo tudi ohranjali“, je ob odprtju nove velike pridobitve ne le za družbo, temveč za Gornjo Radgono in Slovenijo, med drugim povedal direktor podjetja Radgonske gorice, d. d., Borut Cvetkovič, ki je ob tej priložnosti predsedniku predal darilo – repliko ključa, ki odpira vrata v kleti Radgonskih goric. Hkrati sta Cvetkovič in Türk v zrak simbolično spustila 160 zlatih balonov, ki so daleč ponesli lepe želje.

In v željah je tudi povabilo, v nove radgonske turistične prostore, katerih letnica gradnje sega v daljno 17. stoletje. Stavba je imela mnogo obrazov in lastnikov. Po vojni je postala družbena lastnina in v obliki t. i. 'družbenih stanovanj' kljubovala času vse do leta 2004, ko jo je od občine Gornja Radgona odkupilo podjetje Radgonske gorice, d. d. Gradbena dela, ki so potekala pod pogoji in nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS, OE Maribor, so se pričela v novembru 2011 in zaključila v septembru 2012. Med obnovo so bile v zunanjem delu zidov dvoriščnega trakta odkrite arheološke ostaline, v notranjosti dvoriščnega trakta (kjer je sedaj prodajalna) pa ohranjen tlak iz prodnikov (t. i. mačje glave). Motiv originalnih mačjih glav je ponovno zaživel v nekaterih delih objekta. »Zagotovo je največji zalogaj v postopku pridobivanja soglasij predstavljala pridobitev ustreznih kulturno-varstvenih pogojev s strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine Republike Slovenije. Priznamo, da so bila potrebna številna usklajevanja in prepričevanja, a na koncu smo zmogli. V novembru 2011 smo pričeli gradbena dela in jih pred nekaj dnevi zaključili. Celotna investicijska vrednost znaša približno 900 tisoč EUR. S projektom smo kandidirali tudi na javnem razpisu ministrstva za kmetijstvo in okolje, kjer smo pridobili pravico do nepovratnih sredstev iz programa za razvoj podeželja, sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, v višini 18 % prijavljene investicijske vrednosti.« je dejal Borut Cvetkovič o postopkih in vrednosti prenove.

Pritlični prostori Doma penine navdušijo že v atriju, v katerega z Jurkovičeve ulice vstopite skozi veličastna obokana dvokrilna vrata. Pogled na desno razkrije prodajalno, polno vsega dobrega. Del prodajalne je tudi Klet pod oboki, v kateri se čas ustavi ob kramljanju in kozarcu vrhunskega vina, ki ga seveda lahko kupite v prodajalni. Dvigalo in stopnišče vodita v zgornje nadstropje, v katerih sta prostor našli Degustacijska dvorana s kapaciteto petdeset sedišč in Klubska soba z udobnimi fotelji. Prva je namenjena spoznavanju izbranega vina in penine ob spremljavi hladnih prigrizkov. Za posebne priložnosti pa vam odpre vrata Klubska soba – opremljena in pripravljena, da obiskovalce razvaja z izborom brez primere. Dom penine je za javnost odprt od sobote, 29. septembra, ko so obiskovalci brezplačno uživali v degustaciji vina in penine ter v novih prostorih.

Obisk Kleti pod skalo je edinstveno doživetje. Tam namreč nastaja Zlata penina. V njej lahko začutimo njihovo predanost, strokovnost in ljubezen do vina. Steklenice tukaj vsak dan ročno obračajo in tako pričarajo edinstven okus Zlate radgonske penine. V Kleti pod rimskim kolesom hranijo dragocene letnike, nad katerimi bedi rimsko kolo, ki skupaj s sončno svetlobo, ki pronica skozenj, simbolizira razvoj vinarstva v Radgonskih goricah. Presunljiva Klet pod slapom spremeni pokušino vin v nepozabno doživetje. Zvok slapa, ki nežno polzi iz skale grajskega hriba, ustvarja čarobno vzdušje, čemur bodo pritrdili mnogi pari, ki so za svoj civilni poročni obred izbrali prav prostor pod slapom.

Zgodovina peničarstva v Gornji Radgoni sega v leto evropske pomladi, 1848, ko se je Radgončan Kleinošek odpravil v francosko pokrajino Šampanjo in se naučil pripraviti peneče se vino. V domačem kraju je nato začel lastno proizvodnjo penine. Prvo je poslal na tržišče leta 1852, kar so leto pozneje zabeležile Bleiweisove 'Novice', v tistem času eden pomembnejših slovenskih časopisov. Gospod Kleinošek pa je imel poleg ljubezni do vina tudi ljubezen do kart in kvartopirstva. Ta ga je v eni sami partiji stala celotno premoženje. Njegovo podjetje in vinograde je odkupila švicarsko-francoska družina Bouvier, ki je leta 1882 ustanovila šampanjsko tvrdko. Premožni Bouvierovi so proizvodnjo močno razširili in zgradili številne kleti v Radgoni in okolici, ki jih uporabljamo še danes. Družina, katere daljna sorodnica je celo Jacqueline Kennedy Bouvier, žena 35. predsednika Združenih držav Amerike, Johna F. Kennedyja, je imela podjetje v lasti do konca druge svetovne vojne, ko se je oblikoval Kmetijski kombinat in pozneje leta 1997 delniška družba. Narava je Radgonsko-Kapelski vinorodni podokoliš obdarila z množico vrhov, ki dajejo pokrajini posebno privlačnost, razgibanost ter še posebej godijo in se dobrikajo številnim vinogradom. So posebnost kulture in načina življenja v teh krajih.

Celinsko podnebje in panonska nižina sta odlična kombinacija za rast vinske trte. Tako se med hribi srečujeta sveža in panonska suha klima, značilna so vroča poletja in mrzle zime. Posebej hvaležen tem bogatim naravnim danostim je naš traminec. V podjetju Radgonske gorice, d. d., so predani svoji osnovni dejavnosti – vinogradništvu in vinarstvu. Poleg radgonske ranine, avtohtone sorte Gornje Radgone, pri nas dobro uspevajo še traminec, laški rizling, renski rizling, šipon, sauvignon, chardonnay, sivi pinot in modri pinot. V kleteh Radgonskih goric skupne kapacitete 4.500.000 litrov negujejo in šolajo vino v lesenih sodih in nerjavečih cisternah. V lastnih vinogradih letno pridelajo približno 3.000.000 kg grozdja. So proizvodna klet, ki stekleniči in prodaja vina, pridelana iz grozdja domačega vinorodnega okoliša...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Dom penine za sedanje in bodoče generacije