Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Dedek Mraz prišel tudi v Lutverce

Dedek Mraz LutverciV prostovoljnem gasilskem društvu Lutverci že peto leto zapored pripravljamo obdaritev otrok vasi Lutverci in Plitvica s prihodom dedka Mraza. Tudi letos smo dedku Mrazu poslali povabilo, da naj obišče naše otroke, in res je prišel. V petek, 29. decembra 2017 ga je pričakalo 46 otrok s starši, starimi starši ali tetami. Tako smo gasilski dom napolnili do zadnjega kotička.

Dedek Mraz se je odzval vabilu

Turistična kmetija Roškar je gostila nepozabno srečanje in druženje rodbine s Plitvičkega Vrha

Rodbina JaušovecDandanes, v tem hitrem tempu življenja in tehnološkem napredku, ko tudi po lastni krivdi nimamo časa za druženja s prijatelji, znanci in celo s svojci ne, je vsako družabno in družinsko srečanje prav lepo doživetje. In tako se je nadvse prijetno srečanje potomcev Ane, ki je bila rojena leta 1904, in Jakoba Jaušovec (1906), in sta z družino živela na Plitvičkem Vrhu pri Gornji Radgoni, odvijalo minulo soboto, na Turistični kmetiji Roškar v Lastomercih. Na srečanju, kjer se je zbralo 60 potomcev rodbine Jaušovec, med njimi tudi še živeči otroci, ki so razumljivo že v letih. Prišli so: Tilika, Vili, Erna in Štefka, manjkala pa je le Anica, sploh pa so bili udeleženci srečanja od blizu in daleč, najdlje iz Slovenske Bistrice in Gradca. Srečanje, ki je že šesto po vrsti, pripravljali so jih vsaka tri leta, odslej pa bo potekalo vsaki dve leti, so letos pripravili: Vlasta Šalamun, Drago Sobočan in Miran Senčar.

Samo srečanje je bilo nepozabno in ganljivo, kar niti ne preseneča, saj gre za „isto kri". Sami veseli in nasmejani obrazi, kar je pomenilo še več zabave in smeha. Ker so potomci Ane in Jakoba pevci, Vili je celo vodja pevskih skupin, in med njimi številni glasbeniki, je razumljivo, da je odmevalo lepo petje in glasba. Za glasbeni program je sicer poskrbel Tibor Jaušovec, občasno pa mu je pomagalo kar osem harmonikarjev z igranjem na »frajtonarici«: Nace Sobočan, Boštjan Jaušovec, Nejc Senčar, Tadej Vajngerl, Dejan Potočnik in njegov sin Anže Potočnik, Miran Rola in njegov sin, in najmlajši harmonikar, star šele 5 let, Anže Rola. Mnogi so sicer pogrešali njihovega »prvega harmonikarja« Mira Jaušovca, ki pa se ni mogel udeležiti srečanja. Glasbeniki so tudi šaljivci, zato so prisotni bili deležni humorističnih nastopov muzikantov, tudi skečev, s katerimi so dodobra nasmejali prav vse prisotne. Svoj glasbeni nastop je prispevala tudi Neli Senčar, ki je zaigrala na saksofon.
Udeležence srečanja je v nekaj besedah pozdravila in nagovorila organizatorica srečanja Vlasta Šalamun, ki se je v svojem imenu in imenu soorganizatorjev Draga Sobočana in Mirana Senčarja zahvalila vsem, da so se udeležili tega nepozabnega srečanja. Povedala je, da se je število članov, potomcev rodu Jaušovec, od zadnjega srečanja samo večalo in da je na poti nov član te »družine«, ki se jim bo pridružil že v mesecu juniju. Svoj nagovor je zaključila z mislijo: »Danes je vedno, jutri nikoli, zato naj bo to srečanje za vsakega spet nepozabno«. In bilo je zares nepozabno, saj se je zabava odvijala vse do četrte ure zjutraj. Zaključili pa so jo spet s pesmijo, ki je bila rdeča nit tega srečanja.

(Foto: Ludvik Kramberger)

Srečalo se je 60 potomcev Jaušovec

Na zlati poroki je Mariji in Jožetu Lahu zapel tudi Stane Vidmar

Zlatoporočenca LahPoleg decembrskega vrveža in novoletnega prazničnega vzdušja, so pri družini Lah iz Očeslavcev v občini Gornja Radgona, imeli še posebno slovesno slavje z več kot sto svati. Marija in Jože Lah sta namreč praznovala zlato poroko, saj že 50 let z roko v roki stopata skozi lepoto in bolečino življenja. Zlatoporočenca sta se spoznala po Jožetovem prihodu s služenja vojaškega roka v Makedoniji, ko sta se srečala na vaški veselici v Stavešincih in se takoj zaljubila. Rosno mlada sta se poročila 31. decembra 1967 (Marija pri komaj 18 letih, Jože pri 23) civilno in cerkveno v cerkvi v Gornji Radgoni. Tako ljubezen z vaške veselice traja že pol stoletja.

Ljubezen z vaške veselice traja že 50 let

Med soboto in nedeljo so sekunde do pravoslavnega novega leta odštevali tudi v Termah Lendava

Pravoslavno novo letoPodobno kot marsikje po Sloveniji, zlasti v večjih krajih, kjer živi večje število pravoslavnih vernikov, je čakanje novega pravoslavnega leta, v noči med soboto in nedeljo, potekalo tudi na skrajnjem severovzhodu države. Srbsko kulturno društvo "Jovan Jovanović Zmaj" Lendava je namreč v soboto, 13. januarja zvečer, kot vsako leto poprej, v restavraciji Term Lendava pripravilo novoletno zabavo po julijanskem koledarju, ali najpogosteje rečeno zabavo ob pravoslavnem novem letu. Novoletne zabave so se, poleg članov omenjenega kulturnega društva udeležili tudi njihovi prijatelji in znanci, ne glede na nacionalnost ali veroizpoved, med njimi tudi veliko Slovencev, Madžarov, Hrvatov in drugih. Vse je potekalo v znamenju veselega vzdušja, veliko glasbe, plesov, odlične kulinarike...

Srbsko

Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Dom penine za sedanje in bodoče generacije

 

Radgonske gorice ob visokem jubileju dobile prestižno vinoteka in spremljevalne objekte

Dom penineLetošnjo 160-letnico družbe Radgonskih goric in pridelave prve penine na slovenskih tleh, ki je tudi največkrat nagrajena, so v Gornji Radgoni zaznamovali z odprtjem Doma penine, ki so ga uredili v objektu pred njihovo znamenito kletjo pod slapom. V prestižni Dom penine za sedanje in bodoče generacije, so spremenili že desetletja propadajočo staro meščansko hišo na „gornjem grisu“ v Gornji Radgoni, in vanjo umestili vinoteko-prodajalno vin, degustacijsko dvorano in klubsko sobo ter uredili atrij in notranje dvorišče, ki vodi do kleti.

Novo pridobitev sta slovesno odprla direktor Radgonskih goric Borut Cvetkovič in predsednik države dr. Danilo Tūrk, odprtju pa sta med številnimi gosti prisostvovala tudi minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič, in predsednik GZS Samo Milič Hribar. Naložba je vredna 900 tisoč evrov, od tega so 18 odstotkov nepovratnih sredstev zagotovili z razpisi iz evropskih virov, namenjenih za razvoj podeželja. Objekt, ki je bil postavljen v 17. stoletju, je bil pod spomeniškim varstvom, pred obnovo pa je bilo potrebnih veliko usklajevanj s strokovnimi službami zavoda za varstvo kulturne dediščine, novembra lani so se nato začela gradbena dela in se pred nekaj dnevi zaključila.

...predsedniku Türku podarili ključ, ki odpira vrata Radgonske kleti...

Direktor Cvetkovič je ob odprtju objekta izrazil pričakovanje, da bo dejavnost, ki se bo odslej tam odvijala, vnesla več življenja v ta del starega radgonskega mestnega jedra. Da je ime radgonske penine močno zasidrano v slovenski vinski kulturi, je poudaril Tūrk in dodal, da je kot diplomat in predstavnik države v Združenih narodih svojim gostom imel pogosto možnost ponuditi radgonsko penino in slišal mnogo pohval, tudi od velikih poznavalcev. „Izrekam vam iskreno dobrodošlico v našem Domu penine. V domu, v katerega smo vnesli prijaznost, veselje in toplino, za vse, ki bodo iskrenih misli in vedrega duha stopili vanj. Uspelo nam je iz te stare meščanske hiše v najstarejšem delu mesta Gornja Radgona zgraditi Dom, ki ga danes in v letu, ko praznujemo 160 let pridelave prve penine na slovenskih tleh, uradno predajamo v uporabo. Verjamemo, da bo v novem Domu penine vsak našel kaj zase – predvsem pa si želimo, da bi v njem našli priložnosti za sprostitev in druženje ob naših vinih. Naj bodo trenutki, preživeti v tem domu, bogati, kot je bogata zgodovina tega objekta in katere del smo z obnovo tudi ohranjali“, je ob odprtju nove velike pridobitve ne le za družbo, temveč za Gornjo Radgono in Slovenijo, med drugim povedal direktor podjetja Radgonske gorice, d. d., Borut Cvetkovič, ki je ob tej priložnosti predsedniku predal darilo – repliko ključa, ki odpira vrata v kleti Radgonskih goric. Hkrati sta Cvetkovič in Türk v zrak simbolično spustila 160 zlatih balonov, ki so daleč ponesli lepe želje.

In v željah je tudi povabilo, v nove radgonske turistične prostore, katerih letnica gradnje sega v daljno 17. stoletje. Stavba je imela mnogo obrazov in lastnikov. Po vojni je postala družbena lastnina in v obliki t. i. 'družbenih stanovanj' kljubovala času vse do leta 2004, ko jo je od občine Gornja Radgona odkupilo podjetje Radgonske gorice, d. d. Gradbena dela, ki so potekala pod pogoji in nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS, OE Maribor, so se pričela v novembru 2011 in zaključila v septembru 2012. Med obnovo so bile v zunanjem delu zidov dvoriščnega trakta odkrite arheološke ostaline, v notranjosti dvoriščnega trakta (kjer je sedaj prodajalna) pa ohranjen tlak iz prodnikov (t. i. mačje glave). Motiv originalnih mačjih glav je ponovno zaživel v nekaterih delih objekta. »Zagotovo je največji zalogaj v postopku pridobivanja soglasij predstavljala pridobitev ustreznih kulturno-varstvenih pogojev s strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine Republike Slovenije. Priznamo, da so bila potrebna številna usklajevanja in prepričevanja, a na koncu smo zmogli. V novembru 2011 smo pričeli gradbena dela in jih pred nekaj dnevi zaključili. Celotna investicijska vrednost znaša približno 900 tisoč EUR. S projektom smo kandidirali tudi na javnem razpisu ministrstva za kmetijstvo in okolje, kjer smo pridobili pravico do nepovratnih sredstev iz programa za razvoj podeželja, sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, v višini 18 % prijavljene investicijske vrednosti.« je dejal Borut Cvetkovič o postopkih in vrednosti prenove.

Pritlični prostori Doma penine navdušijo že v atriju, v katerega z Jurkovičeve ulice vstopite skozi veličastna obokana dvokrilna vrata. Pogled na desno razkrije prodajalno, polno vsega dobrega. Del prodajalne je tudi Klet pod oboki, v kateri se čas ustavi ob kramljanju in kozarcu vrhunskega vina, ki ga seveda lahko kupite v prodajalni. Dvigalo in stopnišče vodita v zgornje nadstropje, v katerih sta prostor našli Degustacijska dvorana s kapaciteto petdeset sedišč in Klubska soba z udobnimi fotelji. Prva je namenjena spoznavanju izbranega vina in penine ob spremljavi hladnih prigrizkov. Za posebne priložnosti pa vam odpre vrata Klubska soba – opremljena in pripravljena, da obiskovalce razvaja z izborom brez primere. Dom penine je za javnost odprt od sobote, 29. septembra, ko so obiskovalci brezplačno uživali v degustaciji vina in penine ter v novih prostorih.

Obisk Kleti pod skalo je edinstveno doživetje. Tam namreč nastaja Zlata penina. V njej lahko začutimo njihovo predanost, strokovnost in ljubezen do vina. Steklenice tukaj vsak dan ročno obračajo in tako pričarajo edinstven okus Zlate radgonske penine. V Kleti pod rimskim kolesom hranijo dragocene letnike, nad katerimi bedi rimsko kolo, ki skupaj s sončno svetlobo, ki pronica skozenj, simbolizira razvoj vinarstva v Radgonskih goricah. Presunljiva Klet pod slapom spremeni pokušino vin v nepozabno doživetje. Zvok slapa, ki nežno polzi iz skale grajskega hriba, ustvarja čarobno vzdušje, čemur bodo pritrdili mnogi pari, ki so za svoj civilni poročni obred izbrali prav prostor pod slapom.

Zgodovina peničarstva v Gornji Radgoni sega v leto evropske pomladi, 1848, ko se je Radgončan Kleinošek odpravil v francosko pokrajino Šampanjo in se naučil pripraviti peneče se vino. V domačem kraju je nato začel lastno proizvodnjo penine. Prvo je poslal na tržišče leta 1852, kar so leto pozneje zabeležile Bleiweisove 'Novice', v tistem času eden pomembnejših slovenskih časopisov. Gospod Kleinošek pa je imel poleg ljubezni do vina tudi ljubezen do kart in kvartopirstva. Ta ga je v eni sami partiji stala celotno premoženje. Njegovo podjetje in vinograde je odkupila švicarsko-francoska družina Bouvier, ki je leta 1882 ustanovila šampanjsko tvrdko. Premožni Bouvierovi so proizvodnjo močno razširili in zgradili številne kleti v Radgoni in okolici, ki jih uporabljamo še danes. Družina, katere daljna sorodnica je celo Jacqueline Kennedy Bouvier, žena 35. predsednika Združenih držav Amerike, Johna F. Kennedyja, je imela podjetje v lasti do konca druge svetovne vojne, ko se je oblikoval Kmetijski kombinat in pozneje leta 1997 delniška družba. Narava je Radgonsko-Kapelski vinorodni podokoliš obdarila z množico vrhov, ki dajejo pokrajini posebno privlačnost, razgibanost ter še posebej godijo in se dobrikajo številnim vinogradom. So posebnost kulture in načina življenja v teh krajih.

Celinsko podnebje in panonska nižina sta odlična kombinacija za rast vinske trte. Tako se med hribi srečujeta sveža in panonska suha klima, značilna so vroča poletja in mrzle zime. Posebej hvaležen tem bogatim naravnim danostim je naš traminec. V podjetju Radgonske gorice, d. d., so predani svoji osnovni dejavnosti – vinogradništvu in vinarstvu. Poleg radgonske ranine, avtohtone sorte Gornje Radgone, pri nas dobro uspevajo še traminec, laški rizling, renski rizling, šipon, sauvignon, chardonnay, sivi pinot in modri pinot. V kleteh Radgonskih goric skupne kapacitete 4.500.000 litrov negujejo in šolajo vino v lesenih sodih in nerjavečih cisternah. V lastnih vinogradih letno pridelajo približno 3.000.000 kg grozdja. So proizvodna klet, ki stekleniči in prodaja vina, pridelana iz grozdja domačega vinorodnega okoliša...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Dom penine za sedanje in bodoče generacije