Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Radgonski invalidi so predčasno in prisrčno silvestrovali

Zaključek invalidiPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti. Vsekakor pa izmed tovrstnih druženj radgonskih invalidov pripada eno častnih mest tradicionalnemu srečanju, ki ga vedno ob izteku leta, kot nekakšno predčasno silvestrovanje, pripravljajo na različnih lokacijah.

Tudi invalidi se radi razigrajo in poveselijo

Še vedno sta vzgled svojim najbližjim in mnogim drugim

Zlata poroka HarlV cerkvi Sv. Trojice v Slovenskih Goricah je v teh decembrskih dneh potekala posebna slovesnost ob praznovanju zlate poroke zakoncev Štefanije in Friderika Harl iz domačega kraja. Oba obreda, civilni in cerkveni, sta potekala v cerkvi. Civilni obred, je ob asistenci Barbare Cvetko, opravil župan občine Sv. Trojica Darko Fras. Življenjsko zgodbo zakoncev je podala Brabara Cvetko, ki je na kratko opisala njuni življenjski poti. K njunemu zakonskemu jubileju je čestital župan Darko Fras, ki jima je zaželel še veliko skupnih let, ob tem pa med drugim dejal: »Zakonska zveza je temelj tradicionalne družine, družina pa osnovna družbena celica, ki je ključnega pomena za razvoj naše skupnosti.

Zlato poroko sta obhajala Štefanija in Friderik Harl iz Slovenskih Goric

Na vseslovenski razstavi jaslic v samostanski kleti več kot 160 izdelkov iz različnih materialov

Jaslice Sveta TrojicaObčina Sveta Trojica v Slovenskih goricah je skupaj z domačimi naselji, društvi in posamezniki letos organizirala že 7. razstavo jaslic v Samostanski kleti oz. v Razstavno protokolarnem centru Sv. Martina. Glavni organizator postavljanja jaslic, ki bodo na ogled do 6. januarja, je Jože Žel iz Sv. Trojice. Na otvoritvi je trojiški župan Darko Fras poudaril, da je razstava nekako zaznamovala kraj, dal prenovljeni samostanki kleti eno izmed pomembnih vsebin ter predvsem povezala ljudi, kar je v teh časih najtežje.

Sveta Trojica v znamenju jaslic

Kakšnih 20 članov TD Majolka se je z baklami sprehodilo v lepi „zimski" noči

Pohod TD Majolka Podobno kot že vrsto let so prizadevni člani in članice TD Majolka, večina jih je iz okolice Gornje Radgone, in še nekaj njihovih prijateljev, tudi letos izpeljali božični pohod z baklami. Tokrat so se iz Črešnjevcev (Holtova vila), odpravili k polnočnici v farni cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni. V sicer prijetnem vzdušju, in v kar toplem zimskem vremenu se je pohoda dolgega približno šest kilometrov udeležilo kakšnih 20 članic in članov društva ter drugih ljubiteljev pohodništva. Na startu je bilo udeležencev nekoliko manj, a so se jim po poti pridružili še drugi prijatelji. Sama peš hoja ni bila preveč naporna in zahtevna, ne za starejše in ne za mlajše pohodnike, saj praktično ni bilo nobenih vzpetin.

Iz Črešnjevcev z baklami k polnočnici v Radgono

V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Kljub krizi in recesiji, bogata letina Občine Gornja Radgona

 

Občina Gornja Radgona obeležila 17. občinski praznik

Občinski praznikS številnimi prireditvami in dogodki, predajo namenu novih pridobitev, ter slavnostno sejo občinskega sveta in podelitvijo občinskih priznanj in nagrad, so v občini Gornja Radgona obeležili 17. občinski praznik. Že od leta 1996 občina Gornja Radgona praznuje svoj občinski praznik v začetku oktobra, pa ne zaradi kakšnega političnega ali zgodovinskega dogodka, kar je žal nekomu vedno ideološko sporno, temveč je praznovanje posvečeno jesenskemu spravilu pridelkov in hkrati pripravi polj za naslednjo leto. Po radgonskem županu Antonu Kampušu, tako želi tudi občina v tem času proslaviti dosežke, ki jih je "pridelala" od prejšnjega leta, in zastaviti aktivnosti za naprej.

 

„Občani občine Gornja Radgona moramo biti ponosni na vidne dosežke v dosedanjem razvoju občine, saj smo na skoraj vseh področjih življenja vložili veliko naporov za večjo razvitost in naprednejšo lokalno skupnost. Za trenutne razmere ohranjamo solidno stopnjo zaposlenosti, z vso odgovornostjo urejamo vprašanja vzgoje, izobraževanja in otroškega varstva, postopno urejamo cestne in komunalne probleme, ki jih v občini ne manjka. V letnih načrtih skušamo najti ravnovesje med potrebami krajevnih skupnosti in mesta ter iščemo najboljše rešitve za to, kar se v danih razmerah da narediti. In moram priznati, da smo pri uresničevanju teh ciljev v vseh pogledih uspešni, kar dokazujemo s številnimi pridobitvami v času med obema praznikoma“, je po pozdravu mnogih gostov ter občanov, ki so na svečani seji OS dodobra napolnili veliko dvorano Kulturnega doma v Gornji Radgoni, dejal župan Kampuš.

V nadaljevanju je župan, skupaj s predsednikom občinske komisije za nagrade in priznanja, Zvonkom Gredarjem, podelil priznanja in nagrade zaslužnim občanom, najprej priznanja župana, ki so jih prejeli: podjetnica Majda Šmid, upokojenka Kristina Kavčič, zlata maturantka Sandra Prelec, PGD Orehovci in Gornja Radgona, Društvo podeželskih žena GR in Čebelarsko društvo Negova. Listini občine sta prejela vsestranski kulturni ustvarjalec Vasja Rovšnik in čebelar Jože Kramberger, bronasti grb občine je prejel direktor družbe Arcont IP Boris Sovič, srebrni grb gasilec Milan Erdela, zlati grb občine pa si je prislužil dolgoletni fotograf Milan Klemenčič. V kulturnem programu so nastopili radgonski saksofonisti, pihalni orkester Gornja Radgona in Bilbi trio, za izvrstno pogostitev pa so poskrbeli gostinci iz restavracije M. Pred slavnostno sejo so v kulturnem domu odprli razstavo del kolonije „Mura 2012“ Likovnega društva Gornja Radgona.

Občinski praznikV svojem daljšem nagovoru na slovesni seji OS, katere so se udeležili tudi poslanci DZ: Dejan Židan, Branko Ficko in Franc Jurša ter številni župani iz Slovenije in Avstrije, predstavniki pobratenega mesta Mladenovac v Srbiji..., je Kampuš poudaril, da „občani Občine Gornja Radgona moramo biti ponosni na vidne dosežke v našem dosedanjem razvoju, saj smo skoraj na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja vložili ogromno naporov za bolj razvito, uspešnejšo ter naprednejšo lokalno skupnost. Doseženi rezultati dajejo svojstven pečat trenutnemu stanju v občini skoraj na vseh področjih. Sorazmerno za današnji čas še ohranjamo kar solidno stopnjo zaposlenosti. Z vso odgovornostjo urejamo vprašanja vzgoje in izobraževanja ter otroškega varstva, postopno urejamo tudi odprta vprašanja cestnih in komunalnih problemov, ki jih v občini zagotovo ne manjka. Seveda bi želeli opraviti čim več aktivnost in v čim krajšem času, kar pa nam finančne možnosti ne dopuščajo, zato skušamo v svojih letnih načrtih nekako držati ravnovesje med potrebami posamezne krajevne skupnosti in mesta Gornja Radgona. Zavedamo se, da so potrebe občanov in delovnih ljudi v celotni lokalni skupnosti tudi zahtevne in prav gotovo vplivajo na življenje in delo naših ljudi. Za to se v občini trudimo, da z sodelavci občinske uprave, občinskimi svetniki in drugimi institucijami iščemo najbolj optimalne rešitve, kar se v danem trenutku da narediti“.

Kampuš je zatrdil, da so pri realizaciji načrtovanih potreb dokaj uspešni, kar dokazujejo tudi s številnimi novimi pridobitvami. Poudaril je, kako obmejni položaj občine, njena zemljepisna lega odpira velike možnosti za razvoj turizma ter daje mestu Gornja Radgona in občini pečat pomembnega stičišča. Posledica tega je dobro razvito sodelovanje z sosednjim mestom Bad Radkersburg in ostalimi sosednjimi občinami na avstrijski strani. „Dobro sodelovanje imamo tudi z našimi sosednjimi občinami in institucijami, tako na desni kot levi strani reke Mure, imamo dobro razvito regijsko sodelovanje, saj razrešujemo vrsto stvari skupnega pomena. Gornja Radgona se tudi upravičeno ponaša s sejemsko tradicijo. Prav v letošnjem letu smo imeli jubilejno leto – 50. let delovanja pomurskega sejma. V letošnjem letu praznujemo še en visoki jubilej, to je 160. let polnjenja šampanjca oziroma radgonske penine. Visoka jubileja, in prav je, da na tem mestu izkoristim to priložnost, da izrečem iskrene čestitke kolektivoma in delavcem teh podjetij z željo, da so še naprej tako uspešni. Seveda ne smem pozabiti naših gasilskih društev, kot so Orehovci in Gornja Radgona, ki v letošnjem letu prav tako obeležujejo 130 let svojega delovanja. Tudi njim na tem mestu iskreno čestitam za njihovo požrtvovalno in prostovoljno delo v gasilskih društvih, vsem gasilcem - vseh generacij“, je nadaljeval Kampuš, ki je izrazil zadovoljstvo, da ima Radgona pristne prijateljske vezi s pobrateno Občino Mladenovac v Srbiji in partnerskim mestom Bruchsal v Nemčiji.

Po njegovem to medsebojno povezovanje prispeva k boljšemu poznavanju in izmenjavanju izkušenj na različnih področjih, do sedaj predvsem na kulturnem področju in na društvenem nivoju, želeli pa bi si tudi bolj konkretnega sodelovanja med gospodarskimi subjekti. Župan je omenil tudi vzpostavitev stikov s pokrajino Henan iz Kitajske z željo, da poiščejo stične točke, predvsem na področju gospodarstva in turizma. V nadaljevanju pa je radgonski župan naštel nekatere pridobitve, ki so jih pridobili v obdobju med dvema praznikoma, nekaj so jih že končali, nekaj še jih je v izvedbi, nekatere večje, pa so vezane na daljši rok in daljše časovno obdobje...

„Kot prvo naj navedem kot pomembno pridobitev za občino – za razvoj turizma, to je prevzem upravljanja z gradom, katerega je prevzel naš Zavod za kulturo, turizem in promocijo. Z odprtjem turistično informativnega centra Negova v objektu pristava se že kažejo prvi rezultati uspešne promocije naše turistične ponudbe s številnimi ogledi, prireditvami in ponudbo naših proizvodov. V okviru praznovanja občinskega praznika pa smo (bomo) poleg številnih prireditev in dogajanj, odprli investicije v cestno infrastrukturo in sicer: Brengova – Osek – Ločki vrh – Negova, ter sanacija plazu – v dolžini 390 m; cesta Črešnjevci – Police, v dolžini 615 m; gozdna cesta Ivanjšica – Gomzi, v dolžini 500 m z graditvijo vodovoda; del Vodovodne ulice v Gornji Radgoni, v dolžini 72 m; pripravlja se razpisna dokumentacija za modernizacijo ceste Trotkova – Negovski Vrh – Štajngrova, v dolžini 910 m; prav tako je v pripravi dokumentacija za razpis za preplastitev ceste Spodnja Ščavnica (stara šola – novi blok), v dolžini 650 m; rešili smo tudi nekaj vodovodnih omrežij in sicer: skupaj s podjetjem Arcont IP d.o.o. smo pripeljali vodovod do nekaj stanovanjskih hiš v Spodnji Ščavnici, oziroma do njihovega novega bloka z 28 stanovanji; položili smo vodovodno omrežje v Črešnjevcih, vodovod v Kajuhovi ulici v Gornji Radgoni. Imamo končanih več projektov in sicer: obnovljena so bila teniška igrišča na Turistično športnem centru Trate – razsvetljava na vseh 6 igriščih in prav tako namakalni sistem na vseh 6 igriščih; uredile so se sanitarije in učilnica za potrebe otrok s posebnimi potrebami pri OŠ Gornja Radgona; nadaljuje se urejevanje Mladinskega centra pri Kulturnem domu; pristopa se k drugi fazi ureditve Špitala, ureditev podstrešja – za namestitev muzejske zbirke in druge aktivnosti, ki bodo v urejenem notranjem delu; zaključujejo se dela na stavbi Ljudske univerze – to je obnova in širitev knjižnice. Investicijo investiramo vse štiri občine v UE Gornja Radgona. Ureja se dokumentacija za drugo faza obnove OŠ Gornja Radgona – sanacija notranjosti; ureja se tudi dokumentacija za slačilnice ob nogometnem igrišču na TŠC Trate; v tem mesecu se oddajajo dela za izgradnjo širokopasovnega optičnega omrežja v KS Negova, Spodnja Ščavnica in Sp. Ivanjci; zaključek tega projekta je predviden za prvo polovico leta 2013. Posebej pa želim poudariti, da nam je končno, po dolgih letih, uspelo pripeljati pomembne projekte do zaključne faze in dobiti zagotovila, da končno pristopamo k izgradnji centralne čistilne naprave in to že v letošnjem letu.

Že letos začnemo z gradnjo platoja za čistilno napravo in del manjkajoče kanalizacije. Čistilna naprava mora biti zgrajena in dana v uporabo najpozneje do leta 2015, v skladu z evropsko finančno perspektivo. Prav tako imamo vso projektno dokumentacijo za gradnjo vodovoda – sistem C SV Slovenija, v katerega spadajo tudi vse naše občine na desnem bregu reke Mure, da se prične z izgradnjo predvidoma že v jeseni, zagotovo pa že v začetku leta 2013. Tudi ta projekt mora biti v celoti dokončan do konca leta 2015 – pretežni del iz Kohezijskih sredstev. Naštel sem le nekaj pomembnih investicijskih pridobitev in naštel nekatere aktivnosti, ki tečejo v naši občini in prepričan sem, da bomo vse te naloge, vse te vložene napore, uspešno izvedli, da bomo prišli do končne realizacije navedenih objektov in pridobitev“, je dejal Kampuš.

Zagotovil je tudi, da zaključki projektov v letu 2015, ko načrtujejo zaključek teh velikih projektov, niso končna ali zadnja ambicija občine Gornja Radgona. „Pripravljamo se na novo evropsko finančno perspektivo za obdobje 2014 – 2020. Zato moramo pripraviti programe nadaljnjega razvoja, da bomo lahko pravočasno pristopili in kandidirali tudi za evropska finančna sredstva. Posebej mislim, da je zelo važno, da je naš nadaljnji razvoj in perspektiva občine v turizmu, kjer imamo vse naravne danosti, imamo toplo vodo, ki je še ne koristimo, bogato in lepo naravo, smo obmejna občina. Velika pa so tudi naša skupna načrtovanja in pričakovanja v okviru tako imenovane »Schtaerische Vulkanland in Slovenske gorice« pri čemer razmišljamo tudi o skupni razvojni agenciji. Prepričan sem, da bomo tako združeni uspešneje pristopali tudi do evropske pomoči“, je še dodal radgonski župan Anton Kampuš.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Kljub krizi in recesiji, bogata letina Občine Gornja Radgona