Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Kljub krizi in recesiji, bogata letina Občine Gornja Radgona

 

Občina Gornja Radgona obeležila 17. občinski praznik

Občinski praznikS številnimi prireditvami in dogodki, predajo namenu novih pridobitev, ter slavnostno sejo občinskega sveta in podelitvijo občinskih priznanj in nagrad, so v občini Gornja Radgona obeležili 17. občinski praznik. Že od leta 1996 občina Gornja Radgona praznuje svoj občinski praznik v začetku oktobra, pa ne zaradi kakšnega političnega ali zgodovinskega dogodka, kar je žal nekomu vedno ideološko sporno, temveč je praznovanje posvečeno jesenskemu spravilu pridelkov in hkrati pripravi polj za naslednjo leto. Po radgonskem županu Antonu Kampušu, tako želi tudi občina v tem času proslaviti dosežke, ki jih je "pridelala" od prejšnjega leta, in zastaviti aktivnosti za naprej.

 

„Občani občine Gornja Radgona moramo biti ponosni na vidne dosežke v dosedanjem razvoju občine, saj smo na skoraj vseh področjih življenja vložili veliko naporov za večjo razvitost in naprednejšo lokalno skupnost. Za trenutne razmere ohranjamo solidno stopnjo zaposlenosti, z vso odgovornostjo urejamo vprašanja vzgoje, izobraževanja in otroškega varstva, postopno urejamo cestne in komunalne probleme, ki jih v občini ne manjka. V letnih načrtih skušamo najti ravnovesje med potrebami krajevnih skupnosti in mesta ter iščemo najboljše rešitve za to, kar se v danih razmerah da narediti. In moram priznati, da smo pri uresničevanju teh ciljev v vseh pogledih uspešni, kar dokazujemo s številnimi pridobitvami v času med obema praznikoma“, je po pozdravu mnogih gostov ter občanov, ki so na svečani seji OS dodobra napolnili veliko dvorano Kulturnega doma v Gornji Radgoni, dejal župan Kampuš.

V nadaljevanju je župan, skupaj s predsednikom občinske komisije za nagrade in priznanja, Zvonkom Gredarjem, podelil priznanja in nagrade zaslužnim občanom, najprej priznanja župana, ki so jih prejeli: podjetnica Majda Šmid, upokojenka Kristina Kavčič, zlata maturantka Sandra Prelec, PGD Orehovci in Gornja Radgona, Društvo podeželskih žena GR in Čebelarsko društvo Negova. Listini občine sta prejela vsestranski kulturni ustvarjalec Vasja Rovšnik in čebelar Jože Kramberger, bronasti grb občine je prejel direktor družbe Arcont IP Boris Sovič, srebrni grb gasilec Milan Erdela, zlati grb občine pa si je prislužil dolgoletni fotograf Milan Klemenčič. V kulturnem programu so nastopili radgonski saksofonisti, pihalni orkester Gornja Radgona in Bilbi trio, za izvrstno pogostitev pa so poskrbeli gostinci iz restavracije M. Pred slavnostno sejo so v kulturnem domu odprli razstavo del kolonije „Mura 2012“ Likovnega društva Gornja Radgona.

Občinski praznikV svojem daljšem nagovoru na slovesni seji OS, katere so se udeležili tudi poslanci DZ: Dejan Židan, Branko Ficko in Franc Jurša ter številni župani iz Slovenije in Avstrije, predstavniki pobratenega mesta Mladenovac v Srbiji..., je Kampuš poudaril, da „občani Občine Gornja Radgona moramo biti ponosni na vidne dosežke v našem dosedanjem razvoju, saj smo skoraj na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja vložili ogromno naporov za bolj razvito, uspešnejšo ter naprednejšo lokalno skupnost. Doseženi rezultati dajejo svojstven pečat trenutnemu stanju v občini skoraj na vseh področjih. Sorazmerno za današnji čas še ohranjamo kar solidno stopnjo zaposlenosti. Z vso odgovornostjo urejamo vprašanja vzgoje in izobraževanja ter otroškega varstva, postopno urejamo tudi odprta vprašanja cestnih in komunalnih problemov, ki jih v občini zagotovo ne manjka. Seveda bi želeli opraviti čim več aktivnost in v čim krajšem času, kar pa nam finančne možnosti ne dopuščajo, zato skušamo v svojih letnih načrtih nekako držati ravnovesje med potrebami posamezne krajevne skupnosti in mesta Gornja Radgona. Zavedamo se, da so potrebe občanov in delovnih ljudi v celotni lokalni skupnosti tudi zahtevne in prav gotovo vplivajo na življenje in delo naših ljudi. Za to se v občini trudimo, da z sodelavci občinske uprave, občinskimi svetniki in drugimi institucijami iščemo najbolj optimalne rešitve, kar se v danem trenutku da narediti“.

Kampuš je zatrdil, da so pri realizaciji načrtovanih potreb dokaj uspešni, kar dokazujejo tudi s številnimi novimi pridobitvami. Poudaril je, kako obmejni položaj občine, njena zemljepisna lega odpira velike možnosti za razvoj turizma ter daje mestu Gornja Radgona in občini pečat pomembnega stičišča. Posledica tega je dobro razvito sodelovanje z sosednjim mestom Bad Radkersburg in ostalimi sosednjimi občinami na avstrijski strani. „Dobro sodelovanje imamo tudi z našimi sosednjimi občinami in institucijami, tako na desni kot levi strani reke Mure, imamo dobro razvito regijsko sodelovanje, saj razrešujemo vrsto stvari skupnega pomena. Gornja Radgona se tudi upravičeno ponaša s sejemsko tradicijo. Prav v letošnjem letu smo imeli jubilejno leto – 50. let delovanja pomurskega sejma. V letošnjem letu praznujemo še en visoki jubilej, to je 160. let polnjenja šampanjca oziroma radgonske penine. Visoka jubileja, in prav je, da na tem mestu izkoristim to priložnost, da izrečem iskrene čestitke kolektivoma in delavcem teh podjetij z željo, da so še naprej tako uspešni. Seveda ne smem pozabiti naših gasilskih društev, kot so Orehovci in Gornja Radgona, ki v letošnjem letu prav tako obeležujejo 130 let svojega delovanja. Tudi njim na tem mestu iskreno čestitam za njihovo požrtvovalno in prostovoljno delo v gasilskih društvih, vsem gasilcem - vseh generacij“, je nadaljeval Kampuš, ki je izrazil zadovoljstvo, da ima Radgona pristne prijateljske vezi s pobrateno Občino Mladenovac v Srbiji in partnerskim mestom Bruchsal v Nemčiji.

Po njegovem to medsebojno povezovanje prispeva k boljšemu poznavanju in izmenjavanju izkušenj na različnih področjih, do sedaj predvsem na kulturnem področju in na društvenem nivoju, želeli pa bi si tudi bolj konkretnega sodelovanja med gospodarskimi subjekti. Župan je omenil tudi vzpostavitev stikov s pokrajino Henan iz Kitajske z željo, da poiščejo stične točke, predvsem na področju gospodarstva in turizma. V nadaljevanju pa je radgonski župan naštel nekatere pridobitve, ki so jih pridobili v obdobju med dvema praznikoma, nekaj so jih že končali, nekaj še jih je v izvedbi, nekatere večje, pa so vezane na daljši rok in daljše časovno obdobje...

„Kot prvo naj navedem kot pomembno pridobitev za občino – za razvoj turizma, to je prevzem upravljanja z gradom, katerega je prevzel naš Zavod za kulturo, turizem in promocijo. Z odprtjem turistično informativnega centra Negova v objektu pristava se že kažejo prvi rezultati uspešne promocije naše turistične ponudbe s številnimi ogledi, prireditvami in ponudbo naših proizvodov. V okviru praznovanja občinskega praznika pa smo (bomo) poleg številnih prireditev in dogajanj, odprli investicije v cestno infrastrukturo in sicer: Brengova – Osek – Ločki vrh – Negova, ter sanacija plazu – v dolžini 390 m; cesta Črešnjevci – Police, v dolžini 615 m; gozdna cesta Ivanjšica – Gomzi, v dolžini 500 m z graditvijo vodovoda; del Vodovodne ulice v Gornji Radgoni, v dolžini 72 m; pripravlja se razpisna dokumentacija za modernizacijo ceste Trotkova – Negovski Vrh – Štajngrova, v dolžini 910 m; prav tako je v pripravi dokumentacija za razpis za preplastitev ceste Spodnja Ščavnica (stara šola – novi blok), v dolžini 650 m; rešili smo tudi nekaj vodovodnih omrežij in sicer: skupaj s podjetjem Arcont IP d.o.o. smo pripeljali vodovod do nekaj stanovanjskih hiš v Spodnji Ščavnici, oziroma do njihovega novega bloka z 28 stanovanji; položili smo vodovodno omrežje v Črešnjevcih, vodovod v Kajuhovi ulici v Gornji Radgoni. Imamo končanih več projektov in sicer: obnovljena so bila teniška igrišča na Turistično športnem centru Trate – razsvetljava na vseh 6 igriščih in prav tako namakalni sistem na vseh 6 igriščih; uredile so se sanitarije in učilnica za potrebe otrok s posebnimi potrebami pri OŠ Gornja Radgona; nadaljuje se urejevanje Mladinskega centra pri Kulturnem domu; pristopa se k drugi fazi ureditve Špitala, ureditev podstrešja – za namestitev muzejske zbirke in druge aktivnosti, ki bodo v urejenem notranjem delu; zaključujejo se dela na stavbi Ljudske univerze – to je obnova in širitev knjižnice. Investicijo investiramo vse štiri občine v UE Gornja Radgona. Ureja se dokumentacija za drugo faza obnove OŠ Gornja Radgona – sanacija notranjosti; ureja se tudi dokumentacija za slačilnice ob nogometnem igrišču na TŠC Trate; v tem mesecu se oddajajo dela za izgradnjo širokopasovnega optičnega omrežja v KS Negova, Spodnja Ščavnica in Sp. Ivanjci; zaključek tega projekta je predviden za prvo polovico leta 2013. Posebej pa želim poudariti, da nam je končno, po dolgih letih, uspelo pripeljati pomembne projekte do zaključne faze in dobiti zagotovila, da končno pristopamo k izgradnji centralne čistilne naprave in to že v letošnjem letu.

Že letos začnemo z gradnjo platoja za čistilno napravo in del manjkajoče kanalizacije. Čistilna naprava mora biti zgrajena in dana v uporabo najpozneje do leta 2015, v skladu z evropsko finančno perspektivo. Prav tako imamo vso projektno dokumentacijo za gradnjo vodovoda – sistem C SV Slovenija, v katerega spadajo tudi vse naše občine na desnem bregu reke Mure, da se prične z izgradnjo predvidoma že v jeseni, zagotovo pa že v začetku leta 2013. Tudi ta projekt mora biti v celoti dokončan do konca leta 2015 – pretežni del iz Kohezijskih sredstev. Naštel sem le nekaj pomembnih investicijskih pridobitev in naštel nekatere aktivnosti, ki tečejo v naši občini in prepričan sem, da bomo vse te naloge, vse te vložene napore, uspešno izvedli, da bomo prišli do končne realizacije navedenih objektov in pridobitev“, je dejal Kampuš.

Zagotovil je tudi, da zaključki projektov v letu 2015, ko načrtujejo zaključek teh velikih projektov, niso končna ali zadnja ambicija občine Gornja Radgona. „Pripravljamo se na novo evropsko finančno perspektivo za obdobje 2014 – 2020. Zato moramo pripraviti programe nadaljnjega razvoja, da bomo lahko pravočasno pristopili in kandidirali tudi za evropska finančna sredstva. Posebej mislim, da je zelo važno, da je naš nadaljnji razvoj in perspektiva občine v turizmu, kjer imamo vse naravne danosti, imamo toplo vodo, ki je še ne koristimo, bogato in lepo naravo, smo obmejna občina. Velika pa so tudi naša skupna načrtovanja in pričakovanja v okviru tako imenovane »Schtaerische Vulkanland in Slovenske gorice« pri čemer razmišljamo tudi o skupni razvojni agenciji. Prepričan sem, da bomo tako združeni uspešneje pristopali tudi do evropske pomoči“, je še dodal radgonski župan Anton Kampuš.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Kljub krizi in recesiji, bogata letina Občine Gornja Radgona