Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Kljub krizi in recesiji, bogata letina Občine Gornja Radgona

 

Občina Gornja Radgona obeležila 17. občinski praznik

Občinski praznikS številnimi prireditvami in dogodki, predajo namenu novih pridobitev, ter slavnostno sejo občinskega sveta in podelitvijo občinskih priznanj in nagrad, so v občini Gornja Radgona obeležili 17. občinski praznik. Že od leta 1996 občina Gornja Radgona praznuje svoj občinski praznik v začetku oktobra, pa ne zaradi kakšnega političnega ali zgodovinskega dogodka, kar je žal nekomu vedno ideološko sporno, temveč je praznovanje posvečeno jesenskemu spravilu pridelkov in hkrati pripravi polj za naslednjo leto. Po radgonskem županu Antonu Kampušu, tako želi tudi občina v tem času proslaviti dosežke, ki jih je "pridelala" od prejšnjega leta, in zastaviti aktivnosti za naprej.

 

„Občani občine Gornja Radgona moramo biti ponosni na vidne dosežke v dosedanjem razvoju občine, saj smo na skoraj vseh področjih življenja vložili veliko naporov za večjo razvitost in naprednejšo lokalno skupnost. Za trenutne razmere ohranjamo solidno stopnjo zaposlenosti, z vso odgovornostjo urejamo vprašanja vzgoje, izobraževanja in otroškega varstva, postopno urejamo cestne in komunalne probleme, ki jih v občini ne manjka. V letnih načrtih skušamo najti ravnovesje med potrebami krajevnih skupnosti in mesta ter iščemo najboljše rešitve za to, kar se v danih razmerah da narediti. In moram priznati, da smo pri uresničevanju teh ciljev v vseh pogledih uspešni, kar dokazujemo s številnimi pridobitvami v času med obema praznikoma“, je po pozdravu mnogih gostov ter občanov, ki so na svečani seji OS dodobra napolnili veliko dvorano Kulturnega doma v Gornji Radgoni, dejal župan Kampuš.

V nadaljevanju je župan, skupaj s predsednikom občinske komisije za nagrade in priznanja, Zvonkom Gredarjem, podelil priznanja in nagrade zaslužnim občanom, najprej priznanja župana, ki so jih prejeli: podjetnica Majda Šmid, upokojenka Kristina Kavčič, zlata maturantka Sandra Prelec, PGD Orehovci in Gornja Radgona, Društvo podeželskih žena GR in Čebelarsko društvo Negova. Listini občine sta prejela vsestranski kulturni ustvarjalec Vasja Rovšnik in čebelar Jože Kramberger, bronasti grb občine je prejel direktor družbe Arcont IP Boris Sovič, srebrni grb gasilec Milan Erdela, zlati grb občine pa si je prislužil dolgoletni fotograf Milan Klemenčič. V kulturnem programu so nastopili radgonski saksofonisti, pihalni orkester Gornja Radgona in Bilbi trio, za izvrstno pogostitev pa so poskrbeli gostinci iz restavracije M. Pred slavnostno sejo so v kulturnem domu odprli razstavo del kolonije „Mura 2012“ Likovnega društva Gornja Radgona.

Občinski praznikV svojem daljšem nagovoru na slovesni seji OS, katere so se udeležili tudi poslanci DZ: Dejan Židan, Branko Ficko in Franc Jurša ter številni župani iz Slovenije in Avstrije, predstavniki pobratenega mesta Mladenovac v Srbiji..., je Kampuš poudaril, da „občani Občine Gornja Radgona moramo biti ponosni na vidne dosežke v našem dosedanjem razvoju, saj smo skoraj na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja vložili ogromno naporov za bolj razvito, uspešnejšo ter naprednejšo lokalno skupnost. Doseženi rezultati dajejo svojstven pečat trenutnemu stanju v občini skoraj na vseh področjih. Sorazmerno za današnji čas še ohranjamo kar solidno stopnjo zaposlenosti. Z vso odgovornostjo urejamo vprašanja vzgoje in izobraževanja ter otroškega varstva, postopno urejamo tudi odprta vprašanja cestnih in komunalnih problemov, ki jih v občini zagotovo ne manjka. Seveda bi želeli opraviti čim več aktivnost in v čim krajšem času, kar pa nam finančne možnosti ne dopuščajo, zato skušamo v svojih letnih načrtih nekako držati ravnovesje med potrebami posamezne krajevne skupnosti in mesta Gornja Radgona. Zavedamo se, da so potrebe občanov in delovnih ljudi v celotni lokalni skupnosti tudi zahtevne in prav gotovo vplivajo na življenje in delo naših ljudi. Za to se v občini trudimo, da z sodelavci občinske uprave, občinskimi svetniki in drugimi institucijami iščemo najbolj optimalne rešitve, kar se v danem trenutku da narediti“.

Kampuš je zatrdil, da so pri realizaciji načrtovanih potreb dokaj uspešni, kar dokazujejo tudi s številnimi novimi pridobitvami. Poudaril je, kako obmejni položaj občine, njena zemljepisna lega odpira velike možnosti za razvoj turizma ter daje mestu Gornja Radgona in občini pečat pomembnega stičišča. Posledica tega je dobro razvito sodelovanje z sosednjim mestom Bad Radkersburg in ostalimi sosednjimi občinami na avstrijski strani. „Dobro sodelovanje imamo tudi z našimi sosednjimi občinami in institucijami, tako na desni kot levi strani reke Mure, imamo dobro razvito regijsko sodelovanje, saj razrešujemo vrsto stvari skupnega pomena. Gornja Radgona se tudi upravičeno ponaša s sejemsko tradicijo. Prav v letošnjem letu smo imeli jubilejno leto – 50. let delovanja pomurskega sejma. V letošnjem letu praznujemo še en visoki jubilej, to je 160. let polnjenja šampanjca oziroma radgonske penine. Visoka jubileja, in prav je, da na tem mestu izkoristim to priložnost, da izrečem iskrene čestitke kolektivoma in delavcem teh podjetij z željo, da so še naprej tako uspešni. Seveda ne smem pozabiti naših gasilskih društev, kot so Orehovci in Gornja Radgona, ki v letošnjem letu prav tako obeležujejo 130 let svojega delovanja. Tudi njim na tem mestu iskreno čestitam za njihovo požrtvovalno in prostovoljno delo v gasilskih društvih, vsem gasilcem - vseh generacij“, je nadaljeval Kampuš, ki je izrazil zadovoljstvo, da ima Radgona pristne prijateljske vezi s pobrateno Občino Mladenovac v Srbiji in partnerskim mestom Bruchsal v Nemčiji.

Po njegovem to medsebojno povezovanje prispeva k boljšemu poznavanju in izmenjavanju izkušenj na različnih področjih, do sedaj predvsem na kulturnem področju in na društvenem nivoju, želeli pa bi si tudi bolj konkretnega sodelovanja med gospodarskimi subjekti. Župan je omenil tudi vzpostavitev stikov s pokrajino Henan iz Kitajske z željo, da poiščejo stične točke, predvsem na področju gospodarstva in turizma. V nadaljevanju pa je radgonski župan naštel nekatere pridobitve, ki so jih pridobili v obdobju med dvema praznikoma, nekaj so jih že končali, nekaj še jih je v izvedbi, nekatere večje, pa so vezane na daljši rok in daljše časovno obdobje...

„Kot prvo naj navedem kot pomembno pridobitev za občino – za razvoj turizma, to je prevzem upravljanja z gradom, katerega je prevzel naš Zavod za kulturo, turizem in promocijo. Z odprtjem turistično informativnega centra Negova v objektu pristava se že kažejo prvi rezultati uspešne promocije naše turistične ponudbe s številnimi ogledi, prireditvami in ponudbo naših proizvodov. V okviru praznovanja občinskega praznika pa smo (bomo) poleg številnih prireditev in dogajanj, odprli investicije v cestno infrastrukturo in sicer: Brengova – Osek – Ločki vrh – Negova, ter sanacija plazu – v dolžini 390 m; cesta Črešnjevci – Police, v dolžini 615 m; gozdna cesta Ivanjšica – Gomzi, v dolžini 500 m z graditvijo vodovoda; del Vodovodne ulice v Gornji Radgoni, v dolžini 72 m; pripravlja se razpisna dokumentacija za modernizacijo ceste Trotkova – Negovski Vrh – Štajngrova, v dolžini 910 m; prav tako je v pripravi dokumentacija za razpis za preplastitev ceste Spodnja Ščavnica (stara šola – novi blok), v dolžini 650 m; rešili smo tudi nekaj vodovodnih omrežij in sicer: skupaj s podjetjem Arcont IP d.o.o. smo pripeljali vodovod do nekaj stanovanjskih hiš v Spodnji Ščavnici, oziroma do njihovega novega bloka z 28 stanovanji; položili smo vodovodno omrežje v Črešnjevcih, vodovod v Kajuhovi ulici v Gornji Radgoni. Imamo končanih več projektov in sicer: obnovljena so bila teniška igrišča na Turistično športnem centru Trate – razsvetljava na vseh 6 igriščih in prav tako namakalni sistem na vseh 6 igriščih; uredile so se sanitarije in učilnica za potrebe otrok s posebnimi potrebami pri OŠ Gornja Radgona; nadaljuje se urejevanje Mladinskega centra pri Kulturnem domu; pristopa se k drugi fazi ureditve Špitala, ureditev podstrešja – za namestitev muzejske zbirke in druge aktivnosti, ki bodo v urejenem notranjem delu; zaključujejo se dela na stavbi Ljudske univerze – to je obnova in širitev knjižnice. Investicijo investiramo vse štiri občine v UE Gornja Radgona. Ureja se dokumentacija za drugo faza obnove OŠ Gornja Radgona – sanacija notranjosti; ureja se tudi dokumentacija za slačilnice ob nogometnem igrišču na TŠC Trate; v tem mesecu se oddajajo dela za izgradnjo širokopasovnega optičnega omrežja v KS Negova, Spodnja Ščavnica in Sp. Ivanjci; zaključek tega projekta je predviden za prvo polovico leta 2013. Posebej pa želim poudariti, da nam je končno, po dolgih letih, uspelo pripeljati pomembne projekte do zaključne faze in dobiti zagotovila, da končno pristopamo k izgradnji centralne čistilne naprave in to že v letošnjem letu.

Že letos začnemo z gradnjo platoja za čistilno napravo in del manjkajoče kanalizacije. Čistilna naprava mora biti zgrajena in dana v uporabo najpozneje do leta 2015, v skladu z evropsko finančno perspektivo. Prav tako imamo vso projektno dokumentacijo za gradnjo vodovoda – sistem C SV Slovenija, v katerega spadajo tudi vse naše občine na desnem bregu reke Mure, da se prične z izgradnjo predvidoma že v jeseni, zagotovo pa že v začetku leta 2013. Tudi ta projekt mora biti v celoti dokončan do konca leta 2015 – pretežni del iz Kohezijskih sredstev. Naštel sem le nekaj pomembnih investicijskih pridobitev in naštel nekatere aktivnosti, ki tečejo v naši občini in prepričan sem, da bomo vse te naloge, vse te vložene napore, uspešno izvedli, da bomo prišli do končne realizacije navedenih objektov in pridobitev“, je dejal Kampuš.

Zagotovil je tudi, da zaključki projektov v letu 2015, ko načrtujejo zaključek teh velikih projektov, niso končna ali zadnja ambicija občine Gornja Radgona. „Pripravljamo se na novo evropsko finančno perspektivo za obdobje 2014 – 2020. Zato moramo pripraviti programe nadaljnjega razvoja, da bomo lahko pravočasno pristopili in kandidirali tudi za evropska finančna sredstva. Posebej mislim, da je zelo važno, da je naš nadaljnji razvoj in perspektiva občine v turizmu, kjer imamo vse naravne danosti, imamo toplo vodo, ki je še ne koristimo, bogato in lepo naravo, smo obmejna občina. Velika pa so tudi naša skupna načrtovanja in pričakovanja v okviru tako imenovane »Schtaerische Vulkanland in Slovenske gorice« pri čemer razmišljamo tudi o skupni razvojni agenciji. Prepričan sem, da bomo tako združeni uspešneje pristopali tudi do evropske pomoči“, je še dodal radgonski župan Anton Kampuš.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Kljub krizi in recesiji, bogata letina Občine Gornja Radgona