Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Kreslin nasledil Magdiča

 

Župani se poslovili od starega in sprejeli novega komandirja PP Gornja Radgona

PP RadgonaGornja Radgona – Potem, ko se je zadnji dan letošnjega julija v zaslužni pokoj odpravil dosedanji komandir Policijske postaje Gornja Radgona Ciril Magdič, ki je aktiven tudi v lokalni politiki, v Policijskem veteranskem združenju Sever ter še marsikje, ga je nasledil Aleksander Kreslin, ki je pred tem opravljal naloge pomočnika komandirja na isti policijski postaji. Na mestu komandirja je do 1. oktobra bil po pooblastilu direktorja PU Murska Sobota Draga Ribaša, sedaj pa je Kreslin, ki je mimogrede v policiji zaposlen od leta 1995, in ves čas službuje na isti PP Gornja Radgona, tudi uradno postal komandir radgonskih policistov.

Ob tej priložnosti sta dosedanji in novi komandir Magdič in Kreslin, na Turistični kmetiji Roškar v Lastomercih, uprizorila srečanje z župani vseh štirih občin, ki jih pokriva PP Gornja Radgona: Apače (Franc Pižmoht), Gornja Radgona (Anton Kampuš), Radenci (Janez Rihtarič) in Sveti Jurij ob Ščavnici (Anton Slana). Zraven sta bila tudi načelnik upravne enote Gornja Radgona Marjan Potisk ter vodja policijskega okoliša Sveti Jurij ob Ščavnici in koordinator za sodelovanje med PP Gornja Radgona in lokalnimi skupnostmi, policist Simon Šipek. In preden so nazdravili z zlato radgonsko penino, ki prav te dni praznuje 160. rojstni dan, so vsi štirje župani izrazili zadovoljstvo nad dobrim sodelovanjem s policijsko postajo. Magdiču so se zahvalili za vse, kar je naredil v minulih letih, Kreslinu pa zaželeli enake uspehe ter dobro sodelovanje z lokalnimi skupnostmi. Prav tako se je Ciril Magdič zahvalil vsem županom in načelniku UE, za tvorno sodelovanje in podporo pri gradnji nove policijske postaje v Gornji Radgoni. Sandi Kreslin pa se je pohvalil, da prevzema dober kolektiv, svojemu predhodniku pa se je med drugim zahvalil, da je poskrbel, da imajo v Gornji Radgoni najlepšo policijsko postajo in najboljše pogoje za delo daleč naokrog. Hkrati je novi komandir izrazil prepričanje, da bo sodelovanje z lokalnimi skupnostmi še naprej vzorno, ter da bodo policisti še naprej uspešno izvajali svoje delo.

Aleksander Kreslin je sicer rojen 7.6.1976 v Mariboru. Leta 1995 je končal šolo za miličnike-kadete v Tacnu kot odličen učenec. V Organih za notranje zadeve je od 1.7.1995 prvo delovno mesto na PP Gornja Radgona, kjer je tudi danes. Aprila 2000 je zasedel delovno mesto policista kriminalista na PP Gornja Radgona. Že leta 1996 se je vpisal na Visoko policijsko varnostno šolo, leta 2001 pa je bila razporejen na delovno mesto pomočnika komandirja PP Gornja Radgona. Vmes je za kratek čas bil tudi pomočnik komandirja na PPP Murska Sobota, potem pa vse do sedaj pomočnika komandirja PP Gornja Radgona. Sandi Kreslin, ki je vseskozi odlično ocenjen delavec policije, je poročen in je oče hčerke, živi pa v Apaški dolini.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Kreslin nasledil Magdiča