Snopovci so se srečali s Kristino iz Kanade

SNOP 2018Na Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, v Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec minulega tedna potekalo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop. Srečanje, ki ga je pripravila Anica Maras – Pika, je bilo pravzaprav srečanje z zvesto poslušalko Snopa Kristino iz Kanade. Kristina, rojena Peserl, se je rodila v Jurovskem Dolu, v Kanadi pa živi že 52 let. Nadvse prijetnega srečanja, ki je bilo v celoti posvečeno Kristini, se je udeležilo 46 udeležencev iz cele Slovenije.

Zanimivo druženje „Nočnih ptičev

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Beltince) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

Dödölijada PuconciMinulo nedeljo je Kulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 15. Dödolijado in 20. Zlata kijanco. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo sedemnajst ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

Mariborske „lisičke" so se, z več kot 170 gobjimi vrstami, predstavile v sosednji Avstriji

Gobe LaafeldČeprav letošnje leto (vsaj doslej) ni posebej bogato z gobami, to ne pomeni, da ljubitelji gob in gobarjenja niso aktivni. Tudi članice in člani Gobarskega društva Lisička iz Maribora so pogosto v naravnem okolju, kajti kljub „gobarski suši", v gozdovih in na travnikih pogosto opazimo čudovite primerke gob, in se sprašujemo ali so morda užitne in tudi okusne? In ker nam strokovnjaki svetujejo, da uživamo samo tiste gobe, ki jih zanesljivo poznamo, potem je dobro, da se čim več naučimo o gobah, še posebej če smo njihov ljubitelj.

Ljubitelji gob v Pavlovi hiši

Najboljšo prleško gibanico je spekla ekipa TD Banovci

Prleška gibanicaLetošnji, 20. praznik občine Križevci je še posebej obogatila tudi tradicionalna prireditev „Prleška gibanica 2018", ki sta jo tudi tokrat pripravili Kulturno in izobraževalno društvo Kelih ter občina Križevci. Poleg ocenjevanja samih gibanic, so tudi letos razglasili vina, ki se priležejo omenjeni domači sladici, in fotografij. Žal je letošnji praznik tradicionalne prleške sladice krojilo vreme. Zaradi izjemno slabe vremenske napovedi je bila prireditev prvo soboto v septembru odpovedana, čeprav so se ljubitelji kulinarike in pohodništva iz cele Slovenije letos veselili predvsem kulinaričnega pohoda po občini Križevci. Zato je takrat potekalo le ocenjevanje prleških gibanic, naslednji dan pa je društvo Kelih, organizator prireditve, pripravilo razstavo ocenjenih prleških gibanic, ki je bila prava paša za oči. Navdušile so tudi fotografije, 15 jih je bilo, ki so prispele na fotonatečaj „Prleška gibanica 2018", jih je pa še vedno možno videti v avli občinske zgradbe v Križevcih.

Na letošnji prireditvi „Praznik gibanice

Brat Jože in sestra Nežka sta se poročila isti dan pred pol stoletja - nosečnost, mladoletnost, nižji stroški...

Zlata poroka RotarZa pokojna zakonca Roka in Gabrijelo Rotar iz Solčave, lepega, razpotegnjenega naselja z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke Savinje, ki se razteza od soteske pred Logarsko dolino do sotočja Savinje s potokom Klobašo, je maj 1968 bil nekaj posebnega, veselega in čudovitega. Kako tudi ne, ko pa sta jima na isti dan v zakon stopila dva, izmed njunih treh otrok. Bil je najlepši pomladni mesec maj, ko sta se poročila hčerka Nežka in sedem let starejši sin Jože, tako da sta oba s svojima družinama, prav sedaj obeležila lep življenjski jubilej – 50. letnico zakona. Jože si je življenjsko sopotnico Marico našel na Hrvaškem, v Sinju, kjer je kot častnik JLA, po Splitu, imel svojo drugo službo, Nežka pa ni šla tako daleč, da bi si poiskala moža, saj je Silvestra Kogelnika našla v neposredni bližini. In prav njuna ljubezen je povzročila, da je hitro prišlo do dveh porok.

Ko brat in sestra hkrati praznujeta zlato poroko...

Kljub nekoliko slabšemu vremenu Radgonska noč 2018 odlično uspela

Radgonska nočPodobno kot že vrsto let, je tudi letos živahno sejemsko vzdušje ob odprtju Agre in Inpaka dopolnilo še pestro dogajanje v okviru tradicionalne prireditve „Radgonska noč 2018", ki je potekala na Trgu svobode v središču Gornje Radgone. Organizatorji Radgonske noči iz Zavoda Kultprotur in TD Majolka, so prireditev zasnovali kot prijeten dogodek za različne generacije in okuse. Vse skupaj bi se moralo začeti že zgodaj popoldan, z „Majolkino golažijado", ki pa je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer žal odpovedana. Dogajanje se je tako pričelo z otroškim programom, ki se je, prav tako zaradi dežja, preselil v bližnje prostore Mladinskega centra.

Novi fosili „zažgali

Štajerci iz Hoč prijetno presenetili v Lendavi - tokrat je naslov šel v roko ekipi Turističnega društva Hoče

Bogračfest Lendava 2018V okviru festivala Vinarium je Lendava minulo soboto gostila tradicionalno največje tekmovanje v kuhanju bograča v državi, tradicionalni Bogračfest 2018. Kljub nekoliko turobnem in deževnem vremenu, ko so nekatere prireditve v Pomurju odpovedali, se je lendavsko dogajanje na etno in kulinaričnem dogodku začelo že zgodaj zjutraj, z budnico domačega pihalnega orkestra. Kmalu zatem so tekmovalci prevzeli potrebne sestavine za znamenito prekmursko jed, in se lotili urejanja tekmovalnih prostorov.

Na bogračfestu je kuhalo 84 ekip, mojstri bograča pa le trije

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Panonska ulica in krožišče v paketu

 

Ker je država omejila naložbe, bo rekonstrukcija Panonske ulice v Gornji Radgoni prihodnje leto?

Semaforizirano križiščeČeprav je Vlada RS, zaradi krize, omejila sredstva za investicije, je v Gornji Radgoni letos le potekalo nekaj naložb z „državnimi in evropskimi“ sredstvi. Poleg dokončanja rekonstrukcije območja ob nekdanjem mejnem prehodu, potem Kerenčičeve ulice ter dela Lackove ulice s krožiščem, ter dokončanja gradnje novega objekta Policijske postaje Gornja Radgona, sta v teku dokončanje ureditve mestnega parka v povezavi z Lisjakovo strugo, ter rekonstrukcija državne ceste med dvema krožiščima na Ljutomerski cesti. Kljub temu mnogi Radgončani niso posebej zadovoljni, župana Antona Kampuša pa še posebej opozarjajo na nevzdržnost stanja v prometu na Panonski ulici, ki pelje od središča mesta do nekdanjega mejnega prehoda. Kot poudarja podpredsednik Sveta KS Gornja Radgona Stanko Sakovič, dogajanje na Panonski ulici, ki bi morala že biti prenovljena, na njej pa omejena vožnja težkih tovornjakov, povzroča močno nezadovoljstvo tam živečih prebivalcev. Ti naj bi bili dnevno izpostavljeni nenormalno povečanemu tovornemu prometu, ki povzroča nevzdržen hrup, hkrati pa se povečujejo škodljive emisije, ki ogrožajo zdravje prebivalstva.

„V času pred rekonstrukcijo mosta čez Muro je bilo večkrat poudarjeno, da je tehnična izvedba rekonstrukcije taka, da se bo čez most odvijal izključno in samo osebni promet, da bo v prvi vrsti namenjen kolesarjem in pešcem ter lokalnemu tovornemu prometu za vozila do 7,5 ton in tako je bilo projektirano in izvedeno tudi krožišče pri Maksimusu. Toda danes ugotavljamo, da se opravlja s kamioni lastnikov izven regije prevoz gramoza iz Klöcha, tranzitni promet iz pomurske avtoceste za Gradec, in v celoti tranzitni promet iz smeri Gradca proti Čakovcu in Varaždinu. Vse več pa je tudi vozil z bosanskimi in madžarskimi registrskimi tablicami, tako da po naših podatkih pelje po Panonski ulici dnevno čez 150 tovornih vozil. V kakšnem stanju je vozišče pa tako ni potrebno posebej poudarjati“, pravi Sakovič, ki je županu Antonu Kampušu, hkrati tudi poslancu DZ, predlagal, da zahteva od Ministrstva za promet RS, da skupaj s pristojnim ministrstvom Avstrije ponovno prouči primernost tranzitne poti skozi obe Radgoni za težki tovorni promet

Omenjena ureditev izhaja iz Sporazuma med Avstrijo in SFRJ, vsak sporazum pa je možno spreminjati, večina tovornjakarjev pa tu vozi samo zaradi tega, da se izognejo plačila cestnine v Šentilju in Dragotincih, je prepričan Sakovič, ki nadaljuje: „V KS Radgona sicer ne nasprotujemo, da se ohrani stara tranzitna smer čez Muro iz Nemčije proti Balkanu, vendar šele, ko bosta v Meleh izgrajena novi železniški in cestni most in torej ta promet ne bo potekal skozi obe mesti. Do takrat zahtevamo takojšnjo sanacijo vozišča, poostren nadzor hitrosti in upravičenost vožnje tovornih vozil po tej relaciji in druge potrebne ukrepe, za katere je pristojna tudi občina, saj ta del državne ceste v naselju ni samo v izključni pristojnosti države. Prosim, da se nikar ne izgovarjate izključno na pristojnost države in da prevzamete iniciativo, tudi v razgovorih z župani sosednjih občin v Avstriji, v katerih imajo prebivalci enake probleme, kot mi“.

Sakovič je hkrati opozoril župana Kampuša, da nujno intervenira na Direkciji RS za ceste, kot tudi na Direkciji za železniški promet, da se ob rekonstrukciji ceste iz mesta do Arconta istočasno sanira tudi prehod železniške proge čez državno cesto v Kurnikovi grabi. „Na tem mestu dnevno padajo kolesarji, tudi naši upokojenci, vsak dan je več hujših poškodb. Stvar se da tehnično rešiti z oblogami iz gume, tako, kot to delajo v Avstriji in v večjih mestih pri nas, kjer varnosti kolesarjev posvečajo več pozornosti“, je prepričan Stanko Sakovič.

Podžupan radgonske občine Vinko Rous nam je zagotovil, da bodo pobude iz krajevne skupnosti preučili, hkrati pa prosi za strpnost, saj je vsakomur jasno, da je zaradi krize omejena poraba javnih sredstev , v vseh omenjenih zadevah pa gre za državne prometnice. „Lahko smo veseli, da poteka vsaj sanacija krožišča na Ljutomerski ter ceste do Arconta. Že za to smo morali večkrat potovati v Ljubljano in pisno posredovati. Prav tako smo dosegli, da bo prihodnje leto potekala rekonstrukcija celotne Panonske ulice, zraven pa bo urejeno tudi krožno križišče na osrednjem semaforiziranem križišču pri avtobusni postaji. Za Panonsko ulico je dokumentacija urejena, sedaj pa se pripravljajo projekti še za krožišče in takrat gre razpis za izvajalca del. To bo res zajeten zalogaj in se lahko skupaj veselimo, da nam je uspelo doseči dogovor za realizacijo tega projekta“, nam je povedal podžupan Rous, ki je zadovoljen, da tudi v tem kriznem času v Radgoni ne sedijo prekrižanih rok.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Panonska ulica in krožišče v paketu