Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Panonska ulica in krožišče v paketu

 

Ker je država omejila naložbe, bo rekonstrukcija Panonske ulice v Gornji Radgoni prihodnje leto?

Semaforizirano križiščeČeprav je Vlada RS, zaradi krize, omejila sredstva za investicije, je v Gornji Radgoni letos le potekalo nekaj naložb z „državnimi in evropskimi“ sredstvi. Poleg dokončanja rekonstrukcije območja ob nekdanjem mejnem prehodu, potem Kerenčičeve ulice ter dela Lackove ulice s krožiščem, ter dokončanja gradnje novega objekta Policijske postaje Gornja Radgona, sta v teku dokončanje ureditve mestnega parka v povezavi z Lisjakovo strugo, ter rekonstrukcija državne ceste med dvema krožiščima na Ljutomerski cesti. Kljub temu mnogi Radgončani niso posebej zadovoljni, župana Antona Kampuša pa še posebej opozarjajo na nevzdržnost stanja v prometu na Panonski ulici, ki pelje od središča mesta do nekdanjega mejnega prehoda. Kot poudarja podpredsednik Sveta KS Gornja Radgona Stanko Sakovič, dogajanje na Panonski ulici, ki bi morala že biti prenovljena, na njej pa omejena vožnja težkih tovornjakov, povzroča močno nezadovoljstvo tam živečih prebivalcev. Ti naj bi bili dnevno izpostavljeni nenormalno povečanemu tovornemu prometu, ki povzroča nevzdržen hrup, hkrati pa se povečujejo škodljive emisije, ki ogrožajo zdravje prebivalstva.

„V času pred rekonstrukcijo mosta čez Muro je bilo večkrat poudarjeno, da je tehnična izvedba rekonstrukcije taka, da se bo čez most odvijal izključno in samo osebni promet, da bo v prvi vrsti namenjen kolesarjem in pešcem ter lokalnemu tovornemu prometu za vozila do 7,5 ton in tako je bilo projektirano in izvedeno tudi krožišče pri Maksimusu. Toda danes ugotavljamo, da se opravlja s kamioni lastnikov izven regije prevoz gramoza iz Klöcha, tranzitni promet iz pomurske avtoceste za Gradec, in v celoti tranzitni promet iz smeri Gradca proti Čakovcu in Varaždinu. Vse več pa je tudi vozil z bosanskimi in madžarskimi registrskimi tablicami, tako da po naših podatkih pelje po Panonski ulici dnevno čez 150 tovornih vozil. V kakšnem stanju je vozišče pa tako ni potrebno posebej poudarjati“, pravi Sakovič, ki je županu Antonu Kampušu, hkrati tudi poslancu DZ, predlagal, da zahteva od Ministrstva za promet RS, da skupaj s pristojnim ministrstvom Avstrije ponovno prouči primernost tranzitne poti skozi obe Radgoni za težki tovorni promet

Omenjena ureditev izhaja iz Sporazuma med Avstrijo in SFRJ, vsak sporazum pa je možno spreminjati, večina tovornjakarjev pa tu vozi samo zaradi tega, da se izognejo plačila cestnine v Šentilju in Dragotincih, je prepričan Sakovič, ki nadaljuje: „V KS Radgona sicer ne nasprotujemo, da se ohrani stara tranzitna smer čez Muro iz Nemčije proti Balkanu, vendar šele, ko bosta v Meleh izgrajena novi železniški in cestni most in torej ta promet ne bo potekal skozi obe mesti. Do takrat zahtevamo takojšnjo sanacijo vozišča, poostren nadzor hitrosti in upravičenost vožnje tovornih vozil po tej relaciji in druge potrebne ukrepe, za katere je pristojna tudi občina, saj ta del državne ceste v naselju ni samo v izključni pristojnosti države. Prosim, da se nikar ne izgovarjate izključno na pristojnost države in da prevzamete iniciativo, tudi v razgovorih z župani sosednjih občin v Avstriji, v katerih imajo prebivalci enake probleme, kot mi“.

Sakovič je hkrati opozoril župana Kampuša, da nujno intervenira na Direkciji RS za ceste, kot tudi na Direkciji za železniški promet, da se ob rekonstrukciji ceste iz mesta do Arconta istočasno sanira tudi prehod železniške proge čez državno cesto v Kurnikovi grabi. „Na tem mestu dnevno padajo kolesarji, tudi naši upokojenci, vsak dan je več hujših poškodb. Stvar se da tehnično rešiti z oblogami iz gume, tako, kot to delajo v Avstriji in v večjih mestih pri nas, kjer varnosti kolesarjev posvečajo več pozornosti“, je prepričan Stanko Sakovič.

Podžupan radgonske občine Vinko Rous nam je zagotovil, da bodo pobude iz krajevne skupnosti preučili, hkrati pa prosi za strpnost, saj je vsakomur jasno, da je zaradi krize omejena poraba javnih sredstev , v vseh omenjenih zadevah pa gre za državne prometnice. „Lahko smo veseli, da poteka vsaj sanacija krožišča na Ljutomerski ter ceste do Arconta. Že za to smo morali večkrat potovati v Ljubljano in pisno posredovati. Prav tako smo dosegli, da bo prihodnje leto potekala rekonstrukcija celotne Panonske ulice, zraven pa bo urejeno tudi krožno križišče na osrednjem semaforiziranem križišču pri avtobusni postaji. Za Panonsko ulico je dokumentacija urejena, sedaj pa se pripravljajo projekti še za krožišče in takrat gre razpis za izvajalca del. To bo res zajeten zalogaj in se lahko skupaj veselimo, da nam je uspelo doseči dogovor za realizacijo tega projekta“, nam je povedal podžupan Rous, ki je zadovoljen, da tudi v tem kriznem času v Radgoni ne sedijo prekrižanih rok.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Panonska ulica in krožišče v paketu