Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Panonska ulica in krožišče v paketu

 

Ker je država omejila naložbe, bo rekonstrukcija Panonske ulice v Gornji Radgoni prihodnje leto?

Semaforizirano križiščeČeprav je Vlada RS, zaradi krize, omejila sredstva za investicije, je v Gornji Radgoni letos le potekalo nekaj naložb z „državnimi in evropskimi“ sredstvi. Poleg dokončanja rekonstrukcije območja ob nekdanjem mejnem prehodu, potem Kerenčičeve ulice ter dela Lackove ulice s krožiščem, ter dokončanja gradnje novega objekta Policijske postaje Gornja Radgona, sta v teku dokončanje ureditve mestnega parka v povezavi z Lisjakovo strugo, ter rekonstrukcija državne ceste med dvema krožiščima na Ljutomerski cesti. Kljub temu mnogi Radgončani niso posebej zadovoljni, župana Antona Kampuša pa še posebej opozarjajo na nevzdržnost stanja v prometu na Panonski ulici, ki pelje od središča mesta do nekdanjega mejnega prehoda. Kot poudarja podpredsednik Sveta KS Gornja Radgona Stanko Sakovič, dogajanje na Panonski ulici, ki bi morala že biti prenovljena, na njej pa omejena vožnja težkih tovornjakov, povzroča močno nezadovoljstvo tam živečih prebivalcev. Ti naj bi bili dnevno izpostavljeni nenormalno povečanemu tovornemu prometu, ki povzroča nevzdržen hrup, hkrati pa se povečujejo škodljive emisije, ki ogrožajo zdravje prebivalstva.

„V času pred rekonstrukcijo mosta čez Muro je bilo večkrat poudarjeno, da je tehnična izvedba rekonstrukcije taka, da se bo čez most odvijal izključno in samo osebni promet, da bo v prvi vrsti namenjen kolesarjem in pešcem ter lokalnemu tovornemu prometu za vozila do 7,5 ton in tako je bilo projektirano in izvedeno tudi krožišče pri Maksimusu. Toda danes ugotavljamo, da se opravlja s kamioni lastnikov izven regije prevoz gramoza iz Klöcha, tranzitni promet iz pomurske avtoceste za Gradec, in v celoti tranzitni promet iz smeri Gradca proti Čakovcu in Varaždinu. Vse več pa je tudi vozil z bosanskimi in madžarskimi registrskimi tablicami, tako da po naših podatkih pelje po Panonski ulici dnevno čez 150 tovornih vozil. V kakšnem stanju je vozišče pa tako ni potrebno posebej poudarjati“, pravi Sakovič, ki je županu Antonu Kampušu, hkrati tudi poslancu DZ, predlagal, da zahteva od Ministrstva za promet RS, da skupaj s pristojnim ministrstvom Avstrije ponovno prouči primernost tranzitne poti skozi obe Radgoni za težki tovorni promet

Omenjena ureditev izhaja iz Sporazuma med Avstrijo in SFRJ, vsak sporazum pa je možno spreminjati, večina tovornjakarjev pa tu vozi samo zaradi tega, da se izognejo plačila cestnine v Šentilju in Dragotincih, je prepričan Sakovič, ki nadaljuje: „V KS Radgona sicer ne nasprotujemo, da se ohrani stara tranzitna smer čez Muro iz Nemčije proti Balkanu, vendar šele, ko bosta v Meleh izgrajena novi železniški in cestni most in torej ta promet ne bo potekal skozi obe mesti. Do takrat zahtevamo takojšnjo sanacijo vozišča, poostren nadzor hitrosti in upravičenost vožnje tovornih vozil po tej relaciji in druge potrebne ukrepe, za katere je pristojna tudi občina, saj ta del državne ceste v naselju ni samo v izključni pristojnosti države. Prosim, da se nikar ne izgovarjate izključno na pristojnost države in da prevzamete iniciativo, tudi v razgovorih z župani sosednjih občin v Avstriji, v katerih imajo prebivalci enake probleme, kot mi“.

Sakovič je hkrati opozoril župana Kampuša, da nujno intervenira na Direkciji RS za ceste, kot tudi na Direkciji za železniški promet, da se ob rekonstrukciji ceste iz mesta do Arconta istočasno sanira tudi prehod železniške proge čez državno cesto v Kurnikovi grabi. „Na tem mestu dnevno padajo kolesarji, tudi naši upokojenci, vsak dan je več hujših poškodb. Stvar se da tehnično rešiti z oblogami iz gume, tako, kot to delajo v Avstriji in v večjih mestih pri nas, kjer varnosti kolesarjev posvečajo več pozornosti“, je prepričan Stanko Sakovič.

Podžupan radgonske občine Vinko Rous nam je zagotovil, da bodo pobude iz krajevne skupnosti preučili, hkrati pa prosi za strpnost, saj je vsakomur jasno, da je zaradi krize omejena poraba javnih sredstev , v vseh omenjenih zadevah pa gre za državne prometnice. „Lahko smo veseli, da poteka vsaj sanacija krožišča na Ljutomerski ter ceste do Arconta. Že za to smo morali večkrat potovati v Ljubljano in pisno posredovati. Prav tako smo dosegli, da bo prihodnje leto potekala rekonstrukcija celotne Panonske ulice, zraven pa bo urejeno tudi krožno križišče na osrednjem semaforiziranem križišču pri avtobusni postaji. Za Panonsko ulico je dokumentacija urejena, sedaj pa se pripravljajo projekti še za krožišče in takrat gre razpis za izvajalca del. To bo res zajeten zalogaj in se lahko skupaj veselimo, da nam je uspelo doseči dogovor za realizacijo tega projekta“, nam je povedal podžupan Rous, ki je zadovoljen, da tudi v tem kriznem času v Radgoni ne sedijo prekrižanih rok.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Panonska ulica in krožišče v paketu