V štirih dneh je 10 prijateljev prehodilo 172 kilometra iz dolenjske Šmarjete do prekmurske Cankove - pridružilo se jim je še šest kolesarjev

Od Dolenjske do PrekmurjaMinulo nedeljo, ko so na Cankovi potekale tradicionalne vaške igre desetih vasi iz občine Cankova in njihovih gostov, se je zaključil 4. prekmursko-dolenjski dobrodelni "pohod prijateljstva 2017". Po štirih dnevih hoje in prehojenih 172 kilometrov, od Šmarjete do Cankove, je 11 udeležencev s ponosom dejalo, da jim je uspel veliki met, kajti ni mačji kašelj po takšni vročini, kot je vladala od četrtka do nedelje (običajno jim je ob koncu posameznih etap malo ponagajal tudi dež), prehoditi takšno pot.

Pomurci so pešačili za

Počitniški dnevi v družbi prijateljev

Radgončani na morjuV TA Dvoršak iz Lomanoš so se tudi letos potrudili in pripravili odlični poletni počitniški aranžma za vse tiste, ki so želeli z avtobusnim prevozom preživeti brezskrbne skupne počitniške dneve na morju in plaži mesta Novigrad ter Istrskih Toplicah na Hrvaškem. Že vrsto let, tradicionalno prvi teden v mesecu avgustu, se v TA Dvoršak zares potrudijo in pripravijo odlično počitnikovanje na obali Novigrada in Istrskih term. Tudi letos je bilo zanimanje za to ponudbo zelo veliko.

Skupaj so preživeli poletne počitnice

Na vaških igrah v Lutvercih jih je kar 38 streljajo s fračo

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču v Lutvercih je tamkajšnji vaški odbor, minuli konec tedna, pripravil 3. vaške igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo šest ekip predvsem iz Apaške doline, a tudi njihovi prijatelji iz Šaleške doline, ter iz Benedikta. Ob tem se je v streljanju s fračo borilo kar 38 tekmovalcev, od tega 31 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire. Zanimivost je pripravila tudi 53-letna Ivanka Gregorič, ki se je v Lutverce, iz več kot 30 km oddaljenih Grabšincev, pripeljala kar s štirikolesnikom.

Domačini pred Apačami in Nasovo

Osmič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Bujta repaV okviru 22. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 8. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In nič nenavadnega ni, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat, poleg predvsem domačih ekip, drugič nastopila tudi ekipa Slovenskih novic, ki se je še drugič morala zadovoljiti z nehvaležnim 4. mestom.

Bacardi boys pred vinogradniki in upokojenci

Pri Sveti Ani se je 14 ekip pomerilo v kuhanju Štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa Avtoservis Bauman - zbrana sredstva so namenili Vrtcu Lokavec

Kisla juha Sveta AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2017, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 7. tekmovanje v kuhanju Štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, Krajevni odbor Rdečega križa Lokavec in Okrepčevalnica Šenk, ki so na tekmovanje pritegnili več kot solidnih 14 ekip, čeprav so vročina in tudi številni dogodki v okolici, odvrnili še nekatere ekipe. Kljub vsemu je alfa in omega tekmovanja Lili Uroševič bila več kot zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Petnajsta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala še veliki pisker juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo.

Avtomehaniki pred kmeti in športniki

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Žetev Spodnja ŠčavnicaJulij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času, v izjemno veliki vročini, je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 35. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil vedno dobrodošlo.

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

S srpi in kosami nad zlato klasje!

Žetev Stara GoraV tem vročem poletnem času, ko je žetev pšenice na vrhuncu in ko so se pridelovalci, mlinarji in peki uspeli dogovoriti za odkupne cene, potekajo po državi različne prireditve povezane z žetvijo in košnjo zlatega klasja. Tako je tudi na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekala tradicionalna folklorno obarvana prireditev, že 23. žetev zlatega klasa, ki jo je, ob sodelovanju PGD Stara Gora, Kmetijsko svetovalne službe Gornja Radgona in TD Sv Jurij ob Ščavnici, pripravilo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij. Prireditev, ki sta jo povezovali humoristki Fanika in Jessika, se je odvijala ob znamenitem mlinu na veter na Stari Gori. Zbirališče tekmovalk in tekmovalcev, tam se je pozneje odvijala tudi veselica, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Klateži, je bilo pod stoletnimi drevesi ob gasilskem domu PGD Stara Gora.

Obiskovalci uživali na 23. žetvi zlatega klasa na Stari Gori

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Panonska ulica in krožišče v paketu

 

Ker je država omejila naložbe, bo rekonstrukcija Panonske ulice v Gornji Radgoni prihodnje leto?

Semaforizirano križiščeČeprav je Vlada RS, zaradi krize, omejila sredstva za investicije, je v Gornji Radgoni letos le potekalo nekaj naložb z „državnimi in evropskimi“ sredstvi. Poleg dokončanja rekonstrukcije območja ob nekdanjem mejnem prehodu, potem Kerenčičeve ulice ter dela Lackove ulice s krožiščem, ter dokončanja gradnje novega objekta Policijske postaje Gornja Radgona, sta v teku dokončanje ureditve mestnega parka v povezavi z Lisjakovo strugo, ter rekonstrukcija državne ceste med dvema krožiščima na Ljutomerski cesti. Kljub temu mnogi Radgončani niso posebej zadovoljni, župana Antona Kampuša pa še posebej opozarjajo na nevzdržnost stanja v prometu na Panonski ulici, ki pelje od središča mesta do nekdanjega mejnega prehoda. Kot poudarja podpredsednik Sveta KS Gornja Radgona Stanko Sakovič, dogajanje na Panonski ulici, ki bi morala že biti prenovljena, na njej pa omejena vožnja težkih tovornjakov, povzroča močno nezadovoljstvo tam živečih prebivalcev. Ti naj bi bili dnevno izpostavljeni nenormalno povečanemu tovornemu prometu, ki povzroča nevzdržen hrup, hkrati pa se povečujejo škodljive emisije, ki ogrožajo zdravje prebivalstva.

„V času pred rekonstrukcijo mosta čez Muro je bilo večkrat poudarjeno, da je tehnična izvedba rekonstrukcije taka, da se bo čez most odvijal izključno in samo osebni promet, da bo v prvi vrsti namenjen kolesarjem in pešcem ter lokalnemu tovornemu prometu za vozila do 7,5 ton in tako je bilo projektirano in izvedeno tudi krožišče pri Maksimusu. Toda danes ugotavljamo, da se opravlja s kamioni lastnikov izven regije prevoz gramoza iz Klöcha, tranzitni promet iz pomurske avtoceste za Gradec, in v celoti tranzitni promet iz smeri Gradca proti Čakovcu in Varaždinu. Vse več pa je tudi vozil z bosanskimi in madžarskimi registrskimi tablicami, tako da po naših podatkih pelje po Panonski ulici dnevno čez 150 tovornih vozil. V kakšnem stanju je vozišče pa tako ni potrebno posebej poudarjati“, pravi Sakovič, ki je županu Antonu Kampušu, hkrati tudi poslancu DZ, predlagal, da zahteva od Ministrstva za promet RS, da skupaj s pristojnim ministrstvom Avstrije ponovno prouči primernost tranzitne poti skozi obe Radgoni za težki tovorni promet

Omenjena ureditev izhaja iz Sporazuma med Avstrijo in SFRJ, vsak sporazum pa je možno spreminjati, večina tovornjakarjev pa tu vozi samo zaradi tega, da se izognejo plačila cestnine v Šentilju in Dragotincih, je prepričan Sakovič, ki nadaljuje: „V KS Radgona sicer ne nasprotujemo, da se ohrani stara tranzitna smer čez Muro iz Nemčije proti Balkanu, vendar šele, ko bosta v Meleh izgrajena novi železniški in cestni most in torej ta promet ne bo potekal skozi obe mesti. Do takrat zahtevamo takojšnjo sanacijo vozišča, poostren nadzor hitrosti in upravičenost vožnje tovornih vozil po tej relaciji in druge potrebne ukrepe, za katere je pristojna tudi občina, saj ta del državne ceste v naselju ni samo v izključni pristojnosti države. Prosim, da se nikar ne izgovarjate izključno na pristojnost države in da prevzamete iniciativo, tudi v razgovorih z župani sosednjih občin v Avstriji, v katerih imajo prebivalci enake probleme, kot mi“.

Sakovič je hkrati opozoril župana Kampuša, da nujno intervenira na Direkciji RS za ceste, kot tudi na Direkciji za železniški promet, da se ob rekonstrukciji ceste iz mesta do Arconta istočasno sanira tudi prehod železniške proge čez državno cesto v Kurnikovi grabi. „Na tem mestu dnevno padajo kolesarji, tudi naši upokojenci, vsak dan je več hujših poškodb. Stvar se da tehnično rešiti z oblogami iz gume, tako, kot to delajo v Avstriji in v večjih mestih pri nas, kjer varnosti kolesarjev posvečajo več pozornosti“, je prepričan Stanko Sakovič.

Podžupan radgonske občine Vinko Rous nam je zagotovil, da bodo pobude iz krajevne skupnosti preučili, hkrati pa prosi za strpnost, saj je vsakomur jasno, da je zaradi krize omejena poraba javnih sredstev , v vseh omenjenih zadevah pa gre za državne prometnice. „Lahko smo veseli, da poteka vsaj sanacija krožišča na Ljutomerski ter ceste do Arconta. Že za to smo morali večkrat potovati v Ljubljano in pisno posredovati. Prav tako smo dosegli, da bo prihodnje leto potekala rekonstrukcija celotne Panonske ulice, zraven pa bo urejeno tudi krožno križišče na osrednjem semaforiziranem križišču pri avtobusni postaji. Za Panonsko ulico je dokumentacija urejena, sedaj pa se pripravljajo projekti še za krožišče in takrat gre razpis za izvajalca del. To bo res zajeten zalogaj in se lahko skupaj veselimo, da nam je uspelo doseči dogovor za realizacijo tega projekta“, nam je povedal podžupan Rous, ki je zadovoljen, da tudi v tem kriznem času v Radgoni ne sedijo prekrižanih rok.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Panonska ulica in krožišče v paketu