Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Radgonski invalidi so predčasno in prisrčno silvestrovali

Zaključek invalidiPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti. Vsekakor pa izmed tovrstnih druženj radgonskih invalidov pripada eno častnih mest tradicionalnemu srečanju, ki ga vedno ob izteku leta, kot nekakšno predčasno silvestrovanje, pripravljajo na različnih lokacijah.

Tudi invalidi se radi razigrajo in poveselijo

Še vedno sta vzgled svojim najbližjim in mnogim drugim

Zlata poroka HarlV cerkvi Sv. Trojice v Slovenskih Goricah je v teh decembrskih dneh potekala posebna slovesnost ob praznovanju zlate poroke zakoncev Štefanije in Friderika Harl iz domačega kraja. Oba obreda, civilni in cerkveni, sta potekala v cerkvi. Civilni obred, je ob asistenci Barbare Cvetko, opravil župan občine Sv. Trojica Darko Fras. Življenjsko zgodbo zakoncev je podala Brabara Cvetko, ki je na kratko opisala njuni življenjski poti. K njunemu zakonskemu jubileju je čestital župan Darko Fras, ki jima je zaželel še veliko skupnih let, ob tem pa med drugim dejal: »Zakonska zveza je temelj tradicionalne družine, družina pa osnovna družbena celica, ki je ključnega pomena za razvoj naše skupnosti.

Zlato poroko sta obhajala Štefanija in Friderik Harl iz Slovenskih Goric

Na vseslovenski razstavi jaslic v samostanski kleti več kot 160 izdelkov iz različnih materialov

Jaslice Sveta TrojicaObčina Sveta Trojica v Slovenskih goricah je skupaj z domačimi naselji, društvi in posamezniki letos organizirala že 7. razstavo jaslic v Samostanski kleti oz. v Razstavno protokolarnem centru Sv. Martina. Glavni organizator postavljanja jaslic, ki bodo na ogled do 6. januarja, je Jože Žel iz Sv. Trojice. Na otvoritvi je trojiški župan Darko Fras poudaril, da je razstava nekako zaznamovala kraj, dal prenovljeni samostanki kleti eno izmed pomembnih vsebin ter predvsem povezala ljudi, kar je v teh časih najtežje.

Sveta Trojica v znamenju jaslic

Kakšnih 20 članov TD Majolka se je z baklami sprehodilo v lepi „zimski" noči

Pohod TD Majolka Podobno kot že vrsto let so prizadevni člani in članice TD Majolka, večina jih je iz okolice Gornje Radgone, in še nekaj njihovih prijateljev, tudi letos izpeljali božični pohod z baklami. Tokrat so se iz Črešnjevcev (Holtova vila), odpravili k polnočnici v farni cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni. V sicer prijetnem vzdušju, in v kar toplem zimskem vremenu se je pohoda dolgega približno šest kilometrov udeležilo kakšnih 20 članic in članov društva ter drugih ljubiteljev pohodništva. Na startu je bilo udeležencev nekoliko manj, a so se jim po poti pridružili še drugi prijatelji. Sama peš hoja ni bila preveč naporna in zahtevna, ne za starejše in ne za mlajše pohodnike, saj praktično ni bilo nobenih vzpetin.

Iz Črešnjevcev z baklami k polnočnici v Radgono

V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Panonska ulica in krožišče v paketu

 

Ker je država omejila naložbe, bo rekonstrukcija Panonske ulice v Gornji Radgoni prihodnje leto?

Semaforizirano križiščeČeprav je Vlada RS, zaradi krize, omejila sredstva za investicije, je v Gornji Radgoni letos le potekalo nekaj naložb z „državnimi in evropskimi“ sredstvi. Poleg dokončanja rekonstrukcije območja ob nekdanjem mejnem prehodu, potem Kerenčičeve ulice ter dela Lackove ulice s krožiščem, ter dokončanja gradnje novega objekta Policijske postaje Gornja Radgona, sta v teku dokončanje ureditve mestnega parka v povezavi z Lisjakovo strugo, ter rekonstrukcija državne ceste med dvema krožiščima na Ljutomerski cesti. Kljub temu mnogi Radgončani niso posebej zadovoljni, župana Antona Kampuša pa še posebej opozarjajo na nevzdržnost stanja v prometu na Panonski ulici, ki pelje od središča mesta do nekdanjega mejnega prehoda. Kot poudarja podpredsednik Sveta KS Gornja Radgona Stanko Sakovič, dogajanje na Panonski ulici, ki bi morala že biti prenovljena, na njej pa omejena vožnja težkih tovornjakov, povzroča močno nezadovoljstvo tam živečih prebivalcev. Ti naj bi bili dnevno izpostavljeni nenormalno povečanemu tovornemu prometu, ki povzroča nevzdržen hrup, hkrati pa se povečujejo škodljive emisije, ki ogrožajo zdravje prebivalstva.

„V času pred rekonstrukcijo mosta čez Muro je bilo večkrat poudarjeno, da je tehnična izvedba rekonstrukcije taka, da se bo čez most odvijal izključno in samo osebni promet, da bo v prvi vrsti namenjen kolesarjem in pešcem ter lokalnemu tovornemu prometu za vozila do 7,5 ton in tako je bilo projektirano in izvedeno tudi krožišče pri Maksimusu. Toda danes ugotavljamo, da se opravlja s kamioni lastnikov izven regije prevoz gramoza iz Klöcha, tranzitni promet iz pomurske avtoceste za Gradec, in v celoti tranzitni promet iz smeri Gradca proti Čakovcu in Varaždinu. Vse več pa je tudi vozil z bosanskimi in madžarskimi registrskimi tablicami, tako da po naših podatkih pelje po Panonski ulici dnevno čez 150 tovornih vozil. V kakšnem stanju je vozišče pa tako ni potrebno posebej poudarjati“, pravi Sakovič, ki je županu Antonu Kampušu, hkrati tudi poslancu DZ, predlagal, da zahteva od Ministrstva za promet RS, da skupaj s pristojnim ministrstvom Avstrije ponovno prouči primernost tranzitne poti skozi obe Radgoni za težki tovorni promet

Omenjena ureditev izhaja iz Sporazuma med Avstrijo in SFRJ, vsak sporazum pa je možno spreminjati, večina tovornjakarjev pa tu vozi samo zaradi tega, da se izognejo plačila cestnine v Šentilju in Dragotincih, je prepričan Sakovič, ki nadaljuje: „V KS Radgona sicer ne nasprotujemo, da se ohrani stara tranzitna smer čez Muro iz Nemčije proti Balkanu, vendar šele, ko bosta v Meleh izgrajena novi železniški in cestni most in torej ta promet ne bo potekal skozi obe mesti. Do takrat zahtevamo takojšnjo sanacijo vozišča, poostren nadzor hitrosti in upravičenost vožnje tovornih vozil po tej relaciji in druge potrebne ukrepe, za katere je pristojna tudi občina, saj ta del državne ceste v naselju ni samo v izključni pristojnosti države. Prosim, da se nikar ne izgovarjate izključno na pristojnost države in da prevzamete iniciativo, tudi v razgovorih z župani sosednjih občin v Avstriji, v katerih imajo prebivalci enake probleme, kot mi“.

Sakovič je hkrati opozoril župana Kampuša, da nujno intervenira na Direkciji RS za ceste, kot tudi na Direkciji za železniški promet, da se ob rekonstrukciji ceste iz mesta do Arconta istočasno sanira tudi prehod železniške proge čez državno cesto v Kurnikovi grabi. „Na tem mestu dnevno padajo kolesarji, tudi naši upokojenci, vsak dan je več hujših poškodb. Stvar se da tehnično rešiti z oblogami iz gume, tako, kot to delajo v Avstriji in v večjih mestih pri nas, kjer varnosti kolesarjev posvečajo več pozornosti“, je prepričan Stanko Sakovič.

Podžupan radgonske občine Vinko Rous nam je zagotovil, da bodo pobude iz krajevne skupnosti preučili, hkrati pa prosi za strpnost, saj je vsakomur jasno, da je zaradi krize omejena poraba javnih sredstev , v vseh omenjenih zadevah pa gre za državne prometnice. „Lahko smo veseli, da poteka vsaj sanacija krožišča na Ljutomerski ter ceste do Arconta. Že za to smo morali večkrat potovati v Ljubljano in pisno posredovati. Prav tako smo dosegli, da bo prihodnje leto potekala rekonstrukcija celotne Panonske ulice, zraven pa bo urejeno tudi krožno križišče na osrednjem semaforiziranem križišču pri avtobusni postaji. Za Panonsko ulico je dokumentacija urejena, sedaj pa se pripravljajo projekti še za krožišče in takrat gre razpis za izvajalca del. To bo res zajeten zalogaj in se lahko skupaj veselimo, da nam je uspelo doseči dogovor za realizacijo tega projekta“, nam je povedal podžupan Rous, ki je zadovoljen, da tudi v tem kriznem času v Radgoni ne sedijo prekrižanih rok.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Panonska ulica in krožišče v paketu