Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

"Pet poštnih kočij" od Radencev do Nagykanizse

 

ZTŠ Radenci želi turistično ponudbo v Radencih obogatiti s konjeniškim turizmom

Pet poštnih kočijS ciljem, da bi obogatili turistično ponudbo v deželi „treh srčkov“, se je Zavod za turizem in šport (ZTŠ) Radenci vključil v zanimiv projekt, poimenovan „5 poštnih kočij“. V projektu sodeluje osem partnerjev, po štirje iz Slovenije in Madžarske. Poleg radenskega ZTŠ so na slovenski strani partnerji še TIC Moravske Toplice, Zavod za turizem Dobrovnik in Prleška razvojna agencija Ljutomer. Vsekakor gre za inovativen in zanimiv območni turistično razvojni projekt. In v sodelovanju z madžarskim partnerjem (Univerza Panonn, Nagykanizsa) so slovenski partnerji, v okviru usposabljanja manjših pomurskih turističnih ponudnikov izvedli študijsko potovanje na Madžarsko. V dveh dneh so spoznali nekaj zanimivih destinacij ponudbe turizma na podeželju jugozahodne Madžarske.

„Iz Radencev smo se odpeljali v madžarsko mesto Nagykanizsa, kjer so se nam pridružili še predstavniki madžarskih partnerskih organizacij. Tako smo se skupaj preselili v vas Kisrécse, kjer delujeta zasebna umetniška akademija Kendlimajor z »najdragocenejšo gostinsko opremo« na Madžarskem in turistična kmetija-muzej Czinki Nostalgia. Po krajši panoramski vožnji so nas pričakali lastniki izjemno zanimive zasebne vinske kleti Cézár v kraju Nagyrada. Pokazali so nam posebnosti kleti in nam postregli z izbranimi jedmi iz bogate zakladnice madžarske kulinarike. Prenočili smo v »čardi« z nastanitvijo (Régi Csárda) v občini Magyarszerdahely in bili deležni še njihove spontane vaške veselice z glasbo in plesom“, nam je prvi dan študijskega potovanja predstavila direktorica ZTŠ Radenci Sonja Kreslin.

Po »kratki« noči in obilnem zajtrku so se udeleženci drugo jutro sprehodili do razglednega stolpa, ki je bil postavljen pred kratkim v okviru projekta »5 poštnih kočij«. Uživanje v razgledu je onemogočila megla, a so uživali na lepo urejenem počivališču. „Osrednja točka ogleda drugega dne je bil »Forest park« nad zdraviliščem Zalakaros, kjer je stičišče sprehajalnih, kolesarskih in nordijske poti zdraviliškega kraja z več kot 500.000 nočitvami letno. Po kosilu v vinski kleti St. Orbán v Zalakarosu smo se odpravili na ogled živalskega rezervata Kápolnapuszta, kjer so ponosni na vzrejo avtohtone madžarske vrste bivolov. Polni vtisov in novih zamisli se nas je 24 udeležencev študijskega potovanja zahvalilo gostiteljem z obljubo, da bomo v kmalu vrnili gostoljubnost na študijskem potovanju po Prlekiji in Prekmurju“, je dodala Kreslinova, ki nam je tudi nekoliko podrobneje predstavila projekt „5 poštnih kočij“

Gre namreč za operativni program Slovenija - Madžarska 2007-2013, prednostna naloga tega projekta pa je povečanje privlačnosti območja sodelovanja. Projekt so pričeli izvajati lani, vse naloge, ki so si jih zadali, pa nameravajo zaključiti do septembra 2014. Skupna vrednost projekta je nekaj več kot milijon evrov, od tega so partnerji v projektu kar 85 odstotkov denarja dobili od Evropskega sklada za regionalni razvoj. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo sofinancira 10 odstotkov vrednosti projekta, lastni delež vsakega partnerja pa znaša pet odstotkov vrednosti projekta. V sklopu projekta bodo na Madžarskem vzpostavili center za razvoj produktov in inovacij, postavljen bo razgledni stolp, urejenih bo devet počivališč za konjeniški turizem, partnerji v projektu si bodo razdelili 60 GPS-naprav, izdana bo knjiga S poštno kočijo po Pomurju, izdelan bo promocijski film, izdane pa bodo tudi številne turistične publikacije.

V Radencih bodo za pet tisoč evrov lastnih sredstev v sklopu projekta pridobili pet urejenih počivališč, eno bo imelo tudi otroško igralo, v skupni vrednosti 15.000 evrov, kar naj bi uredili še letos. Prihodnje leto bo urejen centralni info prireditveni prostor z opremo v vrednosti 45.000 evrov, ki ga bodo uredili na platoju pred pošto in banko, pridobili pa bodo tudi prireditveni šotor, ki ga bodo lahko posojali društvom. Prav tako bodo v letu 2013 prejeli deset GPS-naprav za produkt Skriti zaklad z vključenimi šestimi atrakcijami. Nekoč se je temu reklo orientacijski pohod, danes pa je to iskanje zakladov z GPS-napravami. Kreslinova je tudi dodala, da so pripravili brezplačno strokovno izobraževanje, kjer so udeleženci iz celega Pomurja na raznih delavnicah dobili vpogled v standarde, ki jih je pri dejavnosti treba uvajati, kako narediti turistične produkte ter kako uvesti konjeniško ponudbo v turistično ponudbo...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno "Pet poštnih kočij" od Radencev do Nagykanizse