Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pri Đemotu se zbirajo mladi in malo manj mladi

 

Še eno visoko priznanje ta slaščičarno »Tropicano« Radenci

Priznanje TropicanoGotovo so redki ljubitelji sladoleda in drugih sladkih dobrot iz Radencev in okolice, ter tudi iz širšega območja Pomurja in Štajerske, ki so bili v Radencih, in niso navdušeni nad Kavarno in slaščičarno „Trpoicano“, samostojnega podjetnika Đema Hamitija. Zraven odličnih sladkih dobrot, pa je omenjena kavarna in slaščičarna, ki že skoraj 40 let skrbi za popestritev turistične in gostinske ponudbe v središču Radencev (ob glavni cesti Gornja Radgona – Murska Sobota) tudi primer urejenosti in odnosa do gostov.

In to je brez težav, po letu 2006, znova ugotovila tudi Komisije za uresničevanje nalog na področju ocenjevanja krajev, naselij in šol v okviru akcije »Moja dežela – lepa in gostoljubna«, v občini Radenci, ki jo sestavljajo: Rade Bakračević predsednik ter člani: Jožica Sečko, Sonja Kreslin, Janja Fekonja in Zoltan Časar, ki je za leto 2012 podelila pet priznanj tistim, ki se v občini Radenci še posebej prizadevajo za urejenost in gostoljubnost.

In med prejemniki prestižnega »Zlatega priznanja« za leto 2012, je tudi Kavarna - slaščičarna »Tropicano«, ki je podobno priznanje prejela tudi v letu 2006, kar potrjuje, da ne gre za „muho enodnevnico“, temveč za kakovost, urejenost, gostoljubnost..., skrbijo v kontinuiteti. Zato je v Radencih in okolici prevladalo splošno mnenje, da gre veliko zlato priznanje na pravi naslov. „Vodstvo kavarne in slaščičarne že več skoraj štirideset let zelo uspešno opravlja svojo poslanstvo. Od začetnih korakov v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pa do danes je slaščičarna dvignila svoje storitve na primerno strokovno raven. Veliko število krajanov in turistov iz Pomurja, pa tudi iz Avstrije prihaja namensko obiskat ta lokal in uživat v njihovih specialitetah in dobrotah. Lokal je že dolgo časa poznan po svoji kvalitetni in raznovrstni ponudbi, je pa tudi nadvse lepo opremljen in negovan. Prav iz tega razloga in tudi zaradi velikih investicijskih vlaganj lastnika v posodobitev lokala, se je komisija odločila, da podeli to visoko priznanje prav kavarni in slaščičarni Tropicano“, je med drugim dejal predsednik komisije Rade Bakračevič, ki je dodal, da Slaščičarna »Tropicano« že desetletja živi s krajem Radenci in njegovo okolico. Tisoče mladih prihaja na sladoled, starejši pa ob kavici in limonadi doživljajo prijetne trenutke v slaščičarni.

Za novo visoko priznanje je družini Hamiti čestital tudi radenski župan Janez Rihtarič, ki je izrazil zadovoljstvo, da imajo v svojem kraju in občini tako uspešne ljudi, ki so cenjeni in spoštovani ne le v Radencih, temveč po celi državi in tudi v tujini. Župan je namreč med drugim dejal, da so mu nekateri znanci iz drugih delov države in tujine izrazili pohvale na račun omenjene kavarne – slaščičarne „Tropicano“. Tokratno visoko priznanje, ki kot rečeno za kavarno – slaščičarno Tropicano ni edino doslej, je ob čestitkah župana Rihtariča, iz rok predsednika komisije Bakračeviča prevzel podjetni Đemo Hamiti, zraven pa je bil tudi njegov sin Beno, ki bo nadaljeval družinsko tradicijo. Đemo Hamiti, priljubljeni radenski slaščičar, je sicer kot mlad fant začel delati v majhnem kiosku v Radencih, sedaj ima zelo lep lokal, kjer mu med drugimi, pri delu največ pomaga žena Sevina, še posebej sin Beno in hči Miruša. Vsa dosedanja priznanja in še zlasti tokratno Đemotu in njegovi družini pomenijo ogromno, največje priznanje pa mu je gotovo polna slaščičarna in vrsta za sladoled..., ter torto. Zakaj, pa smo se lahko prepričali ob pokušini številnih tort na podelitvi priznanja!

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Pri Đemotu se zbirajo mladi in malo manj mladi